Jedro

Pritožbeno sodišče verjame, da si predlagatelj po zaključenem zdravljenju odvisnosti od alkohola iskreno prizadeva za dobrobit partnerice in ga vzpodbuja, da s tem nadaljuje tudi v prihodnje. Pooblaščena delavka CSD mu bo kot skrbnica pri tem v pomoč, saj bo morala skrbeti tako za organizacijo in izvajanje zdravstvenih ukrepov, povezanih z boleznijo nasprotne udeleženke, ki nezadržno napreduje, kot za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja ter za zastopanje udeleženke v upravnih, sodnih ali drugih postopkih. Ker finančna sredstva nasprotne udeleženke komaj zadoščajo za njeno oskrbo, tudi poročanje o njihovi namenski porabi za predlagatelja ne bo predstavljalo nesorazmernega bremena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (1.) nasprotno udeleženko A. A. postavilo pod skrbništvo, (2.) za skrbnika imenovalo Center za socialno delo ..., Enota X, po pooblaščenem delavcu centra, (3.) opredelilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic, (4.) nasprotni udeleženki odvzelo pravico biti voljena in voliti ter (5.) jo oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper odločitev sodišča glede imenovanja skrbnika vlaga pritožbo predlagatelj, ki opozarja, da že dve leti sam skrbi za nasprotno udeleženko. Svoje delo opravlja dobro in do sedaj pripomb ni bilo. Sodišče bi moralo pri presoji o osebi skrbnika upoštevati sedanje stanje in ne dejanj iz preteklosti, ki so nastala zaradi uživanja alkohola, saj že tri leta abstinira. S poročanjem CSD bo imel le dodatno delo. V sklepu ni razlogov, zakaj bi bil CSD boljši skrbnik od njega.

3. Na pritožbo sta odgovorila nasprotna udeleženka po začasni skrbnici in CSD, Enota X. Nasprotna udeleženka je pritožbene navedbe ocenila kot razumne, medtem ko je CSD postavitvi predlagatelja za skrbnika nasprotoval ter vztrajal, da ni primeren za opravljanje te funkcije.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika (DZ) postavi sodišče pod skrbništvo osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. V obravnavanem primeru med udeleženci postopka ni sporno, da so zaradi močno napredovane demence pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za postavitev pod skrbništvo, obstaja pa nesoglasje o izbiri skrbnika.

6. Sodišče prve stopnje je na naroku zaslišalo vse udeležence postopka in hčer nasprotne udeleženke. Zaradi preteklih nasilnih dejanj predlagatelja, ki so vodila celo do prepovedi približevanja nasprotni udeleženki, in obsega skrbniških nalog, je bil s strani delavke CSD podan dvom, da bi bil sposoben ustrezno opravljati skrbniško funkcijo. Ob tem je bilo ugotovljeno, da CSD družino spremlja že daljše obdobje in ji pomaga pri uveljavljanju socialnih transferov ter enkratnih pomoči. Ker nasprotna udeleženka potrebuje skrb tudi na področju uveljavljanja pravic in koristi v upravnih in drugih postopkih, so udeleženci dosegli soglasje, da se za skrbnika imenuje CSD, ki bo sodeloval s predlagateljem in izvajal skrbništvo z njegovo pomočjo.

7. Predlagatelj v pritožbi ne pojasni, zakaj umika na naroku podano soglasje, temveč zgolj vztraja, da bi bil sam primeren skrbnik. Vendar odločitev sodišča prve stopnje ne pomeni nezaupanja v njegovo sposobnost izvajanja neposredne skrbi za partnerico, temveč glede na njeno zdravstveno stanje dodatno oporo, ki mu bo olajšala partnersko skrb. Pritožbeno sodišče verjame, da si predlagatelj po zaključenem zdravljenju odvisnosti od alkohola iskreno prizadeva za dobrobit partnerice, kar sta potrdili tako začasna skrbnica nasprotne udeleženke kot njena invalidna hči, in ga vzpodbuja, da s tem nadaljuje tudi v prihodnje. Pooblaščena delavka CSD mu bo kot skrbnica pri tem v pomoč, saj bo morala skrbeti tako za organizacijo in izvajanje zdravstvenih ukrepov, povezanih z boleznijo nasprotne udeleženke, ki nezadržno napreduje, kot za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja ter za zastopanje udeleženke v upravnih, sodnih ali drugih postopkih. Ker finančna sredstva nasprotne udeleženke komaj zadoščajo za njeno oskrbo, tudi poročanje o njihovi namenski porabi za predlagatelja ne bo predstavljalo nesorazmernega bremena. Ob tem pritožbeno sodišče CSD priporoča, da spremlja delo predlagatelja in z njim aktivno sodeluje ter ga predlaga za skrbnika, če se bo izkazalo, da je to delo sposoben opravljati in da so mu v ospredju koristi varovanke, tako da bo poseg državnih organov v družinsko življenje čim manjši. 8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno in upoštevajoč na naroku doseženo soglasje udeležencev pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).