Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prodaja poškodovanih srečk, iz katerih je mogoče ugotoviti, ali je srečka dobitna ali ne, nedvomno škodi poslovnemu ugledu Loterije.
Revizija druge tožnice se zavrže. Revizija prve tožnice se zavrne.
Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka prvi tožnici plačati 4.929.003 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 46.100 SIT od 13.2.2001, od zneska 46.358 SIT od 15.3.2001,od zneska 2.736.545 SIT od 1.1.2001, od zneska 600.000 SIT od 1.3.2001 in od zneska 1.500.000 SIT od izdaje sodbe. Zavrnilo je tudi zahtevek, da mora tožena stranka plačati drugi tožnici 1.284.698 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 484.689 SIT od 1.1.2001 dalje, od zneska 800.000 SIT pa od izdaje sodbe. Tožnici je zavezalo, da morata toženi stranki povrniti 447.739 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe.
Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnic in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je navedlo, da je bila tožena stranka upravičena prekiniti pogodbo brez odpovednega roka, saj predstavlja prodaja poškodovanih srečk poslovanje, s katerim se zapravlja poslovni ugled tožene stranke.
Zoper to sodbo sta tožnici vložili revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, revizijskemu sodišču pa predlagata, naj izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da je sodišče zmotno ocenilo, da prva tožnica ni ravnala v skladu s 6. in 7. členom Pogodbe o posredovanju pri prodaji iger na srečo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bilo mogoče napako na srečkah opaziti in jih izločiti iz prodaje. Ker pa tožnici nista ravnali v skladu s tem pogodbenim določilom (6. členom pogodbe), so po stališču sodišča izpolnjeni pogoji za prekinitev pogodbe brez odpovednega roka. Vendar ta sankcija pride v poštev le v primeru kršitev 2. in 7. člena pogodbe. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožnici kršili 6. člen pogodbe, je očitno, da tožena stranka ni bila upravičena do prekinitve pogodbe brez odpovednega roka. Pritožbeno sodišče je sicer navedlo, da predstavlja prodaja poškodovanih srečk poslovanje, s katerim se zapravlja poslovni ugled tožene stranke (kar je razlog za odpoved brez odpovednega roka po 7. členu pogodbe), vendar sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo. Ker tožena stranka ni dokazala, da bi bil s poslovanjem tožnic prizadet poslovni ugled tožene stranke, zavrnitve zahtevka ni mogoče opreti na določbo 7. člena omenjene pogodbe.
Tožena stranka je odgovorila na revizijo, pri čemer poudarja, da je za poslovanje odgovorna prva tožnica ter da je do poškodovanja srečk prišlo po tem, ko jih je prva tožnica od tožene stranke prevzela v nepoškodovanem stanju. Meni, da je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in predlaga, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne.
Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija druge tožnice ni dovoljena, revizija prve tožnice pa ni utemeljena.
O zavrženju revizije: Druga tožnica je uveljavljala dvoje zahtevkov - zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 484.689 SIT in zahtevek za plačilo zadoščenja v znesku 800.000 SIT. Ker imata zahtevka različno dejansko in pravno podlago, se pravica do revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Glede na to, da noben od zahtevkov ne presega 1.000.000 SIT, revizija druge tožnice ni dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo (377. člen ZPP.
O zavrnitvi revizije: Bistvene elemente konkretnega dejanskega stanu, na katerega je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP, je mogoče strniti v naslednje točke: – tožena stranka in prva tožnica sta sklenili pogodbo o posredovanju pri prodaji iger na srečo, ki jih prireja ali organizira tožena stranka; – v 17. členu te pogodbe je določeno, da stranki lahko odpovesta pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom, razen v primerih iz 2., 7. in 12. člena pogodbe; – po drugem odstavku 7. člena omenjene pogodbe lahko tožena stranka prekine pogodbo brez odpovednega roka tudi zaradi poslovanja posrednika na način, s katerim se zapravlja poslovni ugled Loterije d.d.; – decembra 2000 je bilo na prodajnem mestu pri prvi tožnici ugotovljeno, da so bile srečke klasične igre Hip-hop in igre Hip poškodovane tako, da je bil premaz delno odrgnjen in je bilo zato mogoče ugotoviti, ali je srečka dobitna ali ne; – poškodbe srečk so bile vidne;– 6. člen pogodbe določa, da mora posrednik ob prevzemu materiala tega pregledati in preveriti prevzeto količino in vrednost glede na račun oziroma fakturo; – niti tožnica niti njena hči srečk nista pregledali;– zaradi prodaje poškodovanih srečk je prišlo do dvomov in nezaupanja v poslovanje tožene stranke; – tožena stranka je zato pogodbo prekinila brez odpovednega roka (zaradi česar naj bi tožnicama nastala škoda).
Na podlagi teh ugotovitev je pravilen pravni zaključek, da ima tožena stranka prav, ko se (že v odgovoru na tožbo) sklicuje na pravico prekiniti (oziroma odpovedati) pogodbo brez odpovednega roka zaradi poslovanja prve tožnice na način, s katerim se zapravlja poslovni ugled Loterije. Prodaja poškodovanih srečk, iz katerih je mogoče ugotoviti, ali je srečka dobitna ali ne, nedvomno škodi poslovnemu ugledu Loterije, zlasti, ker je imelo to tudi medijski odziv. Sodišče prve stopnje je sicer res ugotovilo, da tožnici nista ravnali v skladu s 6. členom pogodbe (po katerem bi bilo treba pred prodajo srečke pregledati), vendar to še ne pomeni, da je ta opustitev neposredna podlaga za prekinitev pogodbe brez odpovednega roka. Zaradi te kršitve (ki sama po sebi ni /neposreden/ razlog za prekinitev pogodbe brez odpovednega roka) je prišlo do prodaje poškodovanih srečk, s tem pa "do dvomov in tudi nezaupanja v poslovanje tožene stranke" (prim. četrti odstavek na četrti strani sodbe sodišča prve stopnje). Sodišče prve stopnje, ki je v prvem odstavku na četrti strani sodbe pojasnilo, da je moralo najprej ugotoviti, ali so bili izpolnjeni pogoji iz 7. člena pogodbe, je zaradi tega (torej zaradi pravice tožene stranke prekiniti pogodbo, če posrednik posluje na način, s katerim se zapravlja poslovni ugled Loterije) tožbeni zahtevek zavrnilo. Ker se tudi revizijsko sodišče strinja s pravnim stališčem, da predstavlja prodaja poškodovanih srečk poslovanje, s katerim se zapravlja poslovni ugled tožene stranke (kar je razlog za odpoved pogodbe brez odpovednega roka po 7. členu pogodbe), je revizijo prve tožnice zavrnilo (378. člen ZPP).
Glede na to, da odgovor na revizijo ni prispeval k razjasnitvi zadeve, stroški, ki so z njim nastali, niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Revizijsko sodišče je zato zavrnilo predlog tožene stranke za povrnitev teh stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP).