Jedro

Sodišče druge stopnje odsotnosti razlogov za zavrnitev ni videlo kot kršitve procesnih določb, ampak je prvo vsebinsko obrazložilo, zakaj naj bi bili dokazni predlogi revidenta zakonito zavrnjeni, vendar je pri tem v svoji obrazložitvi sledilo nekaterim bistvenim protislovjem, ki izhajajo iz prvostopenjske sodbe. Ta protislovja onemogočajo sklepanje na siceršnjo „nepotrebnost“ predlaganih dokazov iz celotne obrazložitve prvostopenjske sodbe, ki bi za tako sklepanje morala biti notranje konsistentna.

Izrek

I. Revizija se zavrže glede odločitve o regresu za letni dopust za leto 2013. II. V preostalem delu se reviziji ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita glede odločitve o nezakonitosti odpovedi, reintegracijskem in reparacijskem zahtevku ter o spremljajočem stroškovnem zahtevku in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 5. 9. 2014 ter reparacijski in reintegracijski zahtevek. Obenem je zavrnilo zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za leto 2013. Presodilo je, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljeno podana glede na določbo 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji). Tožena stranka je zaradi spremembe strukture naročil reorganizirala delo tako, da tožnikova opravila na delovnem mestu pomožnega mizarja - viličarista prerazporedila na preostale delavce. Tožnik je regres za letni dopust za leto 2013 prejel, zato je zahtevek iz tega naslova neutemeljen.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi v stroškovnem delu glede odločitve o regresu za letni dopust za leti 2012 in 2014, sicer je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikove dokazne predloge. Odrejanje nadurnega dela (drugim delavcem) tako ni pravno pomembno z vidika presoje utemeljenosti poslovnega razloga, poleg tega je bilo dejansko stanje zadostno razčiščeno in bi nadaljnjo izvajanje dokazov le podaljšalo postopek.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da dokazni predlog ne sme biti zavrnjen s strani prvostopenjskega sodišča s pavšalno obrazložitvijo, drugostopenjsko sodišče pa ne sme potrditi take zavrnitve z neutemeljenimi razlogi. S takim postopanjem sodišča je bila kršena pravica do sodelovanje v postopku. Tožena stranka ima glede na obseg naročil premajhno število zaposlenih, zato ti opravljajo nadure, zaradi inšpekcije se celo vodi dvojna evidenca prisotnosti. To bi lahko potrdile predlagane priče, ki jih sodišče ni zaslišalo. Zaradi takega obsega dela tožena stranka ni mogla prerazporediti njegovega dela na druge delavce. Dejanski razlog za odpoved je bil spor med tožnikom in lastnikom tožene stranke. Z izpiskom ZZZS bi lahko preverili, ali so se po odpovedi pri toženi stranki zaposlovali novi delavci. Materialnopravno zmotno je stališče, da je bila odpoved zadostno obrazložena. Glede regresa bi moralo sodišče pozvati toženo stranko, da predloži plačilne liste, ker jih tožnik ni prejemal. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da tožnik z revizijskimi razlogi predvsem izpodbija dejanske ugotovitve, kar ni dovoljen revizijski razlog.

5. Revizija izpodbija odločitev sodišč nižjih stopenj tudi glede odločitve o regresu za letni dopust za leto 2013 (zavrnjen tožbeni zahtevek za obračun regresa v bruto znesku 783,66 EUR z izplačilom pripadajočega neto zneska). Revizija v tem delu ni dovoljena, niti ni bila dopuščena (drugi in tretji odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 31. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji). Zato je revizijsko sodišče v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).

6. Revizija je v dovoljenem delu utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Revizija utemeljeno uveljavlja, da je šele sodišče druge stopnje obrazložilo zavrnitev revidentovih dokaznih predlogov, čeprav bi to moralo storiti že sodišče prve stopnje, zato je bila kršena njegova pravica do izjave v postopku.

9. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Dokazi niso pomembni, če je dejansko stanje v zadevi že dovolj raziskano. Prav tako sodišču ni treba izvesti dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti, niso pomembni, saj na končno odločitev ne morejo vplivati tudi, če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani. Ali razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov obstajajo, mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Na ta način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.

10. Revizija utemeljeno uveljavlja kršitev določbe pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje le pavšalno obrazložilo zavrnitve revidentovih dokaznih predlogov in jih je šele sodišče druge stopnje prvo vsebinsko obrazložilo (1). Po presoji revizijskega sodišča v obravnavanem primeru pomanjkljivosti razlogov sodbe sodišča prve stopnje ni bilo mogoče sanirati z dopolnjevanjem teh razlogov v sodbi pritožbenega sodišča. Odločitev o revidentovi pritožbi namreč vsebuje razloge, ki jih sodišče prve stopnje ni navedlo in nanje ni oprlo svoje odločbe. Sodišče prve stopnje je ob zaključku zadnjega naroka za glavno obravnavo navedlo le, da se narok zaključi in da soba izide pisno (na zadnjem naroku je sprejelo dokazni sklep branju listin v spisu in zaslišanju prič A. A. in B. B. na tem naroku). Na to se je revident na naroku odzval z izrecnim uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe predlaganih dokazov. Kljub na glavni obravnavi neobrazloženem sklepu o zavrnitvi revidentovih dokaznih predlogi in izrecnem uveljavljanju kršitve določb pravdnega postopka koncem glavnem obravnave s strani revidenta, je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe glede zavrnjenih dokaznih predlogov pavšalno navedlo le, da je ocenilo, da ti niso potrebni, zato je odločilo na podlagi izvedenih dokazov. Revident je v pritožbi izrecno uveljavljal kršitev določb pravdnega postopka (8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ker so bili njegovi dokazni predlogi brez ustrezne obrazložitve zavrnjeni. Sodišče druge stopnje odsotnosti razlogov za zavrnitev ni videlo kot kršitve procesnih določb, ampak je prvo vsebinsko obrazložilo, zakaj naj bi bili dokazni predlogi revidenta zakonito zavrnjeni, vendar je pri tem v svoji obrazložitvi sledilo nekaterim bistvenim protislovjem, ki izhajajo iz prvostopenjske sodbe. Ta protislovja onemogočajo sklepanje na siceršnjo „nepotrebnost“ predlaganih dokazov iz celotne obrazložitve prvostopenjske sodbe, ki bi za tako sklepanje morala biti notranje konsistentna. Zato revizija utemeljeno uveljavlja tudi kršitev določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede obrazložitve izpodbijane sodbe glede zavrnitve dokaznih predlogov.

11. Revident je želel s predlaganimi zaslišanji prič (delavci tožene stranke) dokazati, da je imela tožena stranka v času podaje odpovedi dovolj dela (ravno nasprotno, kot je dokazovala tožena stranka in kot je ugotovilo sodišče), prav tako je dejstvo o večjem obsegu dela od s strani tožene stranke zatrjevanega želel dokazati s poizvedbami na ZZZS in pridobitvijo evidenc ur pri toženi stranki. Navedeno naj bi dokazovalo navideznost odpovednega razloga.

12. Celotna obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne dovoljuje nedvomnega sklepanja, zakaj je sodišče zavrnilo dokazne predloge revidenta, s katerimi je ta dokazoval delo na črno pri tožni stranki, dvojno evidentiranje delovnih ur in (prekomerno) opravljanje nadurnega dela pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je v svoji obrazložitvi ugotavljalo sporna dejstva o delu na črno, nadurnem delu in dvojnem evidentiranju na podlagi izvedenih dokazov, ki kažejo na obseg dela pri toženi stranki, na katerega se je ta v odpovedi sklicevala, sodišče pa je naredilo dokazni zaključek predvsem na podlagi ocene zaslišanje revidenta glede na zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke, lastnika tožene stranke in enega bivšega zaposlenega. Zato obrazložitev sodišče prve stopnje kaže na nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno glede uspešnosti dokazovanja spornih dejstev, ki jih je želel revident s predlaganimi dokazi izpodbiti, ne pa na nepotrebnost predlaganih dokazov zaradi pravne nepomembnosti zatrjevanih (spornih) dejstev, kot na prvi pogled izhaja iz obrazložitve drugostopenjske sodbe, ki govori o (pravni) nebistvenosti spornih dejstev.

13. Ker je sodišče prve stopnje naredilo dokazne zaključke glede spornih dejstev, ne da bi z ustrezno obrazložitvijo zavrnilo dokazne predloge revidenta glede ugotavljanja teh dejstev, in je šele sodišče druge stopnje prvo obrazložilo zavrnitev njegovih dokaznih predlogov, mu je bila kršena pravica do izjave.

14. Ker je revizija v dovoljenem delu utemeljena že iz zgoraj navedenega razloga, se revizijsko sodišče do drugih revizijskih navedb ne opredeljuje.

15. Glede na navedeno je revizijsko sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavilo glede določitve o nezakonitosti odpovedi ter o reintegracijskem, reparacijskem in spremljajočim stroškovnim zahtevkom in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje bodisi izvesti predlagane dokaze bodisi njihovo neizvedbo ustrezno obrazložiti.

16. Izrek o revizijskih stroških je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

(1) Primerjaj zadeve VIII Ips 144/2013 z dne 10. 12. 2013, II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005, II Ips 368/2004 z dne 1. 12. 2005 in II Ips 124/2006 z dne 13. 4. 2006.