Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
17. 11. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. mlajšega in B. B., oba iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
1.Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo št. VIII Pg 370/99 z dne 13. 2. 2001 razsodilo, da je tožena stranka dolžna ustavnima pritožnikoma plačati znesek v višini 3.475.656 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 1993 dalje ter jima povrniti pravdne stroške, tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti za čas pred 23. 12. 1993 pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek ustavnih pritožnikov zavrnilo in jima naložilo plačilo vseh stroškov postopka.
2.Pritožnika navajata, da je sodišče druge stopnje drugače ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ter da je zato sodba po vsebini napačna. S tem naj bi jima bila kršena pravica do enakega varstva pravic in pravica do poštenega sojenja (22. člen Ustave). Pritožnika predlagata, naj Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi in odloči o stroških tega postopka.
3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
4.Pritožnika kršitev pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave utemeljujeta z navedbami, da je pritožbeno sodišče napačno uporabilo materialno pravo glede ugotavljanja zakonskih stanov spornega predmeta. Drugih razlogov, s katerimi bi utemeljevala kršitev, pritožnika ne navajata.
Pravica iz 22. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, katere kršitve ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je sodna odločba po vsebini napačna. Navedba, da je kršitev pravice izkazana že s tem, da je sodišče druge stopnje o pritožbi tožene stranke v škodo pritožnikov spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, pa za utemeljitev kršitve te pravice tudi ne zadošča.
5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).
6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja.
Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ter prvega odstavka 34. v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger