Jedro

Tožnica je zahtevala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, sodišče prve stopnje pa jo je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, kar pomeni, da je v sodnem postopku uspela le deloma. Pri odločitvi o stroških postopka je treba šteti, da je njen uspeh v sodnem postopku polovičen.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se v III. toč. izreka sodbe znesek 509,60 EUR nadomesti z zneskom 254,80 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in odpravilo odločbi toženke z dne 18. 2. 2009 ter 24. 9. 2008 in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od 3. 9. 2008 dalje, zaradi posledic bolezni ter ji priznalo pravico do dela na delovnem mestu na katerega je bila razporejena, v skrajšanem delovnem času 4 ure. Toženki je naložilo, da o pravici, višini in izplačevanje delne invalidske pokojnine odloči s posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe. Tožbeni zahtevek tožnice je v delu, ko je ta zahtevala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, zavrnilo. V 3. toč. izreka sodbe je odločilo o stroških postopka ter toženki naložilo, da je dolžna tožnici povrniti stroške sodnega postopka v znesku 509,60 EUR.

Zoper odločitev o stroških postopka v sodbi se pritožuje toženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v 3. toč. izreka spremeni tako, da odloči o stroških postopka, upoštevaje delni uspeh tožnice v tem sporu. Meni, da je tožnica zahtevala priznanje I. kategorije, s sodbo pa ji je bila priznana razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti in časovna razbremenitev, torej je tožnica v zadevi uspela le deloma ter bi za to morala nositi ustrezen del stroškov postopka, po mnenju pritožbe največ 1/3. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZP'P, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbe, razen določb o odgovoru na pritožbo in o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Po uradni dolžnosti je tako pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da so upravičene pritožbene navedbe toženke, da je uspeh tožnice v pravdi bil le delni in je tako ta upravičena le do sorazmerne povrnitve stroškov in ne do povrnitve stroškov v celoti.

Kakor izhaja iz zadeve v glavni stvari je tožnica v tožbi zahtevala ugotovitev invalidnosti in razvrstitev v I. kategorijo zaradi posledic bolezni ter priznanje pravice do invalidske pokojnine o čemer naj odloči toženka s posebno odločbo. V zadevi o glavni stvari je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka izvedlo dokaz s postavitvijo izvedenskega organa kateri je svoje mnenje podal dne 4. 5. 2010, podal odgovore na pripombe s strani obeh strank, sodišče pa je zaslišalo oba sodna izvedenca in sicer prof. dr. V.A. in prof. dr. M.K.. Kljub izvedenskemu mnenju je tožnica pri svojem zahtevku še nadalje v celoti vztrajala.

Uspeh tožnice v pravdi je bil delen, saj je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo delno in zahtevek v delu, ko je ta zahtevala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zavrnilo. Tako bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s stroški upoštevati uspeh v pravdi, saj je tožnica v pravdi uspela le deloma. Ne gre za sorazmerno majhni del zahtevka, kakor to navaja sodišče in za kar bi to imelo oporo v 3. odst. 154. čl. ZPP, temveč je po mnenju pritožbenega sodišča tožnica uspela v tem, da je pri njej bila ugotovljena invalidnost, vendar ne I. temveč III. kategorije tako, da se šteje, da je njen uspeh v pravdi polovičen.

Upoštevajoč navedeni obseg uspeha v pravdi je pritožbeno sodišče ustrezno spremenilo 3. toč. izreka sodbe glede stroškov postopka za kar je imelo podlago v 5. alineji 1. odst. 358. čl. ZPP.