Jedro

Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi, da je lastnica nepremičnine parc. št., vl. št., k.o. do 1/4 in da ji morata toženca izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino za vknjižbo lastninske pravice, vsak do 1/8. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Druga tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo tudi o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.

Tekom tega pravdnega postopka je sodišče prve stopnje že izdalo zamudno sodbo zoper katero se je pritožil le drugi toženec, pritožbeno sodišče pa je to sodbo razveljavilo le v izpodbijanem delu, to je v delu, ki se nanaša na drugega toženca. Sodba je tako zoper prvotoženko postala pravnomočna in je v tem obsegu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Pravilno je tudi stališče tožnice, da po tem, ko je podana litispendenca (prvi odstavek 89. člena ZPP) sodbe iz tretjega odstavka 318. člena ZPP ni več mogoče izdati. Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.

Sodišče prve stopnje je v nasprotju z določili ZPP izdalo zavrnilno zamudno sodbo (tretji odstavek 318. člena ZPP) in je tako podana bistvena kršitev določb ZPP iz 7. točke drugega odstavka 339. člena.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek nato bo o zadevi ponovno odločilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.