Up-402/01

11. 12. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. december 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnica je v vlogi z dne 27. 9. 2001 predlagala, naj Ustavno sodišče obnovi postopke, ki so tekli pred Temeljnim sodiščem v Kopru v zadevah št. P 389/86 ter P 337/88 in v katerih naj bi se odločalo o razdelitvi skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze. Predlagala je tudi, naj Ustavno sodišče razveljavi izvršilna dejanja, ki so bila opravljena dne 17. 9. 2001, ko je bil v izvršilnem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod št. I 48/91 opravljen rubež, ter da se zarubljene stvari vrnejo. V več kasnejših vlogah pa je navedla še, da je v zadevah št. P 97/87, P 99/98, P 337/88, P 389/86 in P 22/92 Temeljno sodišče v Kopru vseskozi opozarjala, naj se ji po razvezi zakonske zveze dodeli ustrezen del prej skupnega premoženja, da bo lahko preživljala sebe in svoje mladoletne otroke, in da se v zadnje navedenih zadevah odpravki odločb sodišča ne ujemajo z izvirnikom. Posredovala je tudi pismo svoje hčerke, v katerem ta zahteva vrnitev zarubljenih predmetov. Hkrati predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi še 313. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR), ker naj bi bil v neskladju s 53. do 56. členom Ustave.

2.Pritožnica je Ustavnemu sodišču predlagala tudi, naj glede poslovnega prostora, za katerega ji je bil poslan poziv na izpraznitev, vzpostavi prvotno stanje, saj zanj ni plačevala najemnine, ker naj bi se ji na ta način povrnili stroški, ki jih je v preteklosti investirala v poslovni prostor. Ustavnemu sodišču predlaga tudi, naj razveljavi pobudo na podlagi katere naj bi pritožničina sestra pridobila stanovanje, medtem ko naj bi za bolno mater skrbela le pritožnica. V vseh navedenih zadevah naj bi ji sodišča kršila njene človekove pravice, določene s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP), zlasti z njenim 13. členom, ker naj se ne bi upoštevalo, da mora pritožnica skrbeti za svoje otroke.

3.Pritožnica kljub pozivu Ustavnega sodišča k dopolnitvi vloge ni jasno opredelila, zoper katere posamične akte, ki so v skladu z določbo prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko predmet ustavne pritožbe, vlaga ustavno pritožbo. Kljub njenim obširnim navedbam je ustavna pritožba ostala tako pomanjkljiva, da je v večjem delu ni bilo mogoče preizkusiti. Iz dejstva, da je Ustavno sodišče s sklepom št. Up-37/93 z dne 5. 7. 1995 že odločalo o ustavni pritožbi pritožnice zoper sodbe in sklepe, izdane v postopkih pri Temeljnem sodišču v Kopru v zadevah št. P 97/87, P 22/92, P 337/88, bi sicer lahko sklepali, da pritožnica ponovno vlaga ustavno pritožbo prav zoper te posamične akte. Vendar tudi v tem primeru ustavna pritožba ni dopustna bodisi zato, ker je Ustavno sodišče o njej že odločilo, bodisi zato, ker Ustavno sodišče ni pristojno odločiti, naj se ti sodni postopki obnovijo, kar zahteva pritožnica. Prav tako Ustavno sodišče ne more v postopku ustavne pritožbe neposredno presojati pogodb.

4.Ustavna pritožba tudi ni dopustna v delu, v katerem se pritožničine navedbe nanašajo na opravljena izvršilna dejanja v izvršilnem postopku in v katerem terja vrnitev zarubljenih stvari. Ustavna pritožba bi bila ob pogojih, ki jih določa ZUstS, dopustna zoper sodno odločbo, s katero so bile pritožnici naložene obveznosti in ki je bila izvršilni naslov, na podlagi katerega je pristojno sodišče dovolilo izvršbo, oziroma zoper sodno odločbo, izdano v izvršilnem postopku. Ko pa je bila izvršba že opravljena, kakor je razvidno tudi iz priloženih listin, ki jih je predložila pritožnica, pa bi pritožnica lahko zahtevala vrnitev obveznih stvari le v postopku nasprotne izvršbe ob izpolnjenih pogojih iz 67. člena Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list RS, št. 51/98 - ZIZ), ne pa v postopku z ustavno pritožbo.

5.Glede na navedeno niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

6.Ker ni bilo pogojev za odločanje o ustavni pritožbi, Ustavno sodišče tudi ni posebej obravnavalo pritožničinega predloga za oceno ustavnosti 313. člena ZOR, saj bi v primeru, ko bi bila ustavna pritožba dopustna, Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS tudi samo moralo začeti postopek za oceno ustavnosti domnevno protiustavnega predpisa, na podlagi katerega bi bil izdan posamični pravni akt, ki bi bil predmet ustavne pritožbe.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prvega odstavka 55. člena ZUstS v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude