Jedro

Določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči so kogentne narave. Mednje spada tudi določitev roka za sprejem ponudbe, ki znaša 30 dni od dneva, ko je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča objavljena na oglasni deski.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, naj toženka z njim sklene prodajno pogodbo za parcele št. 321, 322, 2281/3 ter 2281/4 k.o. N. za kupnino 2.295 EUR in dovoli pri teh parcelah vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime. Ugotovilo je, da je tožnik podal izjavo o sprejemu toženkine ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč po poteku zakonsko določenega roka.

2. Proti sodbi se pritožuje tožnik po pooblaščencu. Navaja, da je svoj tožbeni zahtevek koncipiral na pravici, ki mu gre po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) kot prednostnemu upravičencu in po Obligacijskemu zakoniku (v nadaljevanju: OZ) kot sprejemniku ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča. Gre za zahtevek po pravnomočnem zaključku vseh upravnih postopkov, ki se zahtevajo pri prometu s kmetijskimi zemljišči, sodišče pa se je namesto presoje, ali je toženka na podlagi zakona s tožnikom dolžna skleniti prodajno pogodbo, ukvarjalo z upravopravnim vprašanjem roka objave in trajanja objave ponudbe. To pravno vprašanje ni bilo predmet tožbenega zahtevka. Jedro spora med strankama je toženkina vnaprejšnja namera prodati kmetijska zemljišča drugemu sprejemniku ponudbe F.R., ne pa pritožniku, ki je s statusom kmeta prednostni upravičenec. Iz javne listine upravne enote povsem jasno izhaja, da je ponudba visela na oglasni deski UE do vključno 15.10.2010 in da je bila pravočasno sprejeta. Na ponudbi je kot rok za njen sprejem naveden zgoraj desno datum 15.10.2010. Javna listina je dokument, ki evidentira pravno dejanje ali dejstvo in katerega verodostojnost potrdi organ z javnimi pooblastili. Tožnik ni imel nikakršnega razloga, da ne bi zaupal v javni listini, to je v ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, opremljeno z žigi, roki in podpisi upravnega organa in v obvestilo z dne 20.10.2010. Zato v pravdi ne more utrpeti škode. V skladu z drugim odstavkom 21. člena ZKZ je upravna enota po poteku roka za sprejem obvestila vse sprejemnike ponudbe in prodajalca o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Tožnik ne ve od kod sodišču zaključek, da je toženka uspela dokazati neresničnost dejstev, zapisanih v javni listini, zlasti zato ne, ker sodišče sploh ni opravilo glavne obravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče je s soglasjem obeh pravdnih strank (tožeča stranka je privolitev dala 18.4.2011, tožena pa 15.4.2011) o sporu odločilo na podlagi pisnih vlog strank in z njune strani predloženih listinskih dokazov.

6. Tožnikov zahtevek temelji na trditvah, da je toženka dne 14.9.2010 objavila na oglasni deski UE ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, da je to ponudbo tožnik sprejel v roku 30 dni, da je ponudbo sprejel še en ponudnik, ki pa nima statusa kmeta kot ga ima tožnik, da je upravna enota obema sprejemnikoma ponudbe in prodajalki poslala obvestilo o 60-dnevnem roku, v katerem je treba podati vlogo za odobritev pravnega posla, ter da toženka kljub tožnikovi predkupni pravici sklenitev pogodbe z njim odklanja. Toženec se je v postopku branil na prvem mestu s trditvijo, da je tožnik dal izjavo o sprejemu ponudbe po izteku 30-dnevnega roka, torej prepozno. Glede na take trditve pravdnih strank se je sodišče prve stopnje moralo najprej opredeliti do vprašanja pravočasnosti sprejete ponudbe, ki je predpogoj za veljavno sklenitev pogodbe. Tožnik zmotno meni, da se sodišče s tem ni bilo dolžno ukvarjati, češ da je to le upravno vprašanje, v zvezi s katerim je upravna enota že presodila, da je bila ponudba sprejeta pravočasno. Določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči so kogentne narave. Mednje spada tudi določitev roka za sprejem ponudbe, ki znaša 30 dni od dneva, ko je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča objavljena na oglasni deski upravne enote (četrti odstavek 20. člena ZKZ). Če namreč v tem roku nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče, ponudbo ponoviti (ne pa skleniti pogodbo z osebo, ki je ponudbo sprejela po poteku roka). Zato okoliščina, da je Upravna enota z dopisom z dne 20.10.2010 obvestila ponudnico ter oba sprejemnika ponudbe o osebah, ki so ponudbo sprejele in v ta sklop (napačno) štela tudi tožnika, na odločitev ne more vplivati. Poleg tega je v obvestilu UE naveden pravilni datum, ko je tožnik oddal priporočeno na pošto izjavo o sprejemu ponudbe, to je 15.10.2010. Če se ob tem upošteva še, da je bilo tudi na ponudbi sami izrecno navedeno, da mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano zemljišče, v roku 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe in da je bila ponudba nesporno dana 14.9.2010, ni dvoma, da je ponudba veljala do vključno 14.10.2010. Tožnik, ki je svojo izjavo oddal priporočeno na pošto šele naslednji dan, to je 15.10.2010, je torej rok zamudil, zato toženka utemeljeno odklanja sklenitev pogodbe z njim.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).