Jedro

Višina predujma za kritje stroškov posebne revizije se določi na podlagi Smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet Inštituta. Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo posebne revizije.

Izrek

1.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. 2.Nasprotna udeleženka sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je (s sklepom z dne ..., opr. št. ...) višino predujma za kritje stroškov posebne revizije določilo v znesku 5.000.000,00 SIT, v ponovljenem postopku (s sklepom z dne 16.05.2001, opr. št. Ng 2/2001-12) pa v znesku 10.000.000,00 SIT. Nasprotna udeleženka se je proti določitvi višine predujma tudi tokrat pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge ter predlagala, "da se izpodbijani sklep spremeni in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje". Pri tem je priglasila stroške pritožbe. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki pa nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je sklep o določitvi predujma v višini 5.000.000,00 SIT razveljavilo (s sklepom z dne 20.02.2001, opr. št. ...), ker se ni strinjalo z določitvijo njegove višine "po prostem preudarku". Zato je sodišču prve stopnje naložilo, da pri ponovni določitvi višine predujma upošteva objektivne kriterije (predvsem "predvidena opravila in stroške, ki bodo v zvezi z njimi nastali, ter zahtevnost naloge"). Tako je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku upoštevalo "okvirni predračun stroškov posebne revizije po 67. členu Zakona o prevzemih", ki ga je izbrana revizorska hiša izdelala v skladu s Smernicami za oblikovanje cen revizijskih storitev (priloga C1), ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena statuta Slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet Inštituta. Sodišče prve stopnje sicer okvirnega predračuna stroškov (z dne 08.05.2001) ni poslalo nasprotni udeleženki, vendar ji s tem ni odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar tudi pomeni, da ni zagrešilo zatrjevane absolutne bistvene postopkovne kršitve. Okvirni predračun stroškov namreč ne predstavlja vloge predlagatelja oz. drugega udeleženca postopka, da bi se nasprotna udeleženka v skladu z načelom obojestranskega zaslišanja morala o njem izjaviti (prim. 1. odst. 4. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) oz. 1. odstavek 5. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP). Okvirni predračun stroškov namreč predstavlja rezultat poizvedb, ki jih je (zaradi objektivne določitve višine predujma) opravilo sodišče prve stopnje in s katerim je tako predlagatelja kot nasprotno udeleženko seznanilo z izodbijanim sklepom. Sicer pa se okvirni predračun stroškov nahaja v spisu in bi se nasprotna udeleženka (ob izkazani opravičeni koristi) z njim lahko seznanila. Iz predloženega predračuna izhaja, da naj bi okvirni stroški posebne revizije znašali 12.624.040,00 SIT. Sodišče prve stopnje pa je ob upoštevanju objektivnih kriterijev, določenih v Smernicah za oblikovanje cen revizijskih storitev, predujem za kritje potrebnih stroškov določilo v višini 10.000.000,00 SIT. Višina predujma je sicer višja od njegove prvotne višine v znesku 5.000.000,00 SIT, vendar je treba upoštevati, da se je vrednost za ocenjeno oz. zaračunano opravljeno uro revizorjevega dela s 01.01.2001 spremenila (zvišala). Višina predujma, določena dne 16.05.2001, pa je tudi višja od predloga predlagatelja z dne 02.06.2000. Vendar sodišče pri določitvi višine predujma ni vezano na predlog, saj pri njem ne gre za procesualni niti materialnopravni zahtevek (takšen zahtevek je namreč predlog za imenovanje posebnega revizorja), ampak je vezano na višino predvidljivih potrebnih stroškov, ki jih bo treba pokriti iz založenega predujma. Gl. 2. in 3. odstavek 71. člena Zakona o prevzemih (ZPre). Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je predujem, ki je bil določen v višini 10.000.000,00 SIT, primeren glede na postavljeno nalogo. Sodišče namreč določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo posebne revizije. Sodišče prve stopnje se je sicer v razlogih izpodbijanega sklepa sklicevalo tudi na nadpovprečno zahtevno nalogo, kar je brezpredmetno, saj iz predloženega okvirnega predračuna stroškov ne izhaja, da bi posebna revizorska hiša pri njegovi izdelavi izhodiščno urno ceno dela revizorja in/ali vodje revizorske skupine (zaradi "nadpovprečno zahtevne storitve") povečala ("za največ 50%"). Prav tako brezpredmetno pa je sklicevanje nasprotne udeleženke na prvi odstavek 8. člena Smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev, po katerem "sme izvajalec pred pričetkom dela zahtevati predplačilo za največ 60% dogovorjene vrednosti storitve". Navedena določba namreč ne vpliva na določitev višine predujma, potrebnega za kritje stroškov, ki bodo nastali z imenovanjem posebnega revizorja, ampak določa le višino zneska, ki ga bo sodišče (prve stopnje) iz založenega predujma izvajalcu izplačalo pred pričetkom del. Sicer pa iz 4. točke okvirnega predračuna stroškov izhaja, da to niti ne bo potrebno, ker je posebna revizorska hiša predlagala plačilo storitve v enkratnem znesku, in sicer "100% po predaji poročila". Ker je drugostopenjsko sodišče potrdilo imenovanje posebnega revizorja in njegovo nalogo (gl. 1. točko izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne ..., opr. št. ..., v zvezi s 1. točko sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne ..., opr. št. ...), ni odgovarjalo na pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, ki se nanašajo na nalogo, njen obseg in zahtevnost. Če se bo morebiti naknadno izkazalo, da posebna revizija ni bila utemeljena, bo namreč nasprotna udeleženka lahko zahtevala povrnitev stroškov, ki ji bodo nastali zaradi posebne revizije, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (gl. 4. odstavek 71. člena ZPre). Ker sodišče odloča v vsaki zadevi posebej, pa tudi ni upoštevalo pritožbene navedbe, da naj bi nasprotna udeleženka "za delo revizorjev, ki so revidirali (njene) poslovne rezultate za leto 1999", plačala le 3.200.000,00 SIT. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo ter zakonit in pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka izreka). Ker nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela in ker tudi sicer (na podlagi 1. odstavka 35. člena ZNP) sama trpi svoje stroške, je sodišče druge stopnje odločilo, da sama trpi stroške pritožbe (2. točka izreka).