Jedro

V zvezi z ugotavljanjem obračunske vrednosti zapuščine je med dedinjami sporno, ali je darilna pogodba z dne 27. 2. 2008, sklenjena med zapustnikom in njegovo ženo C. C. ter dedinjo A. A., v celoti neodplačna, ali pa je bila (delno) odplačen pravni posel. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje pri presoji, katera pravica strank je bolj verjetna, ni upoštevalo same vsebine darilne pogodbe ter navedb, da bi bila lahko kupka nepremičnine, ki je bila predmet darilne pogodbe, v skladu z določbami SZ tudi oporočna dedinja, saj je bila ožji družinski član zapustnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II. točki izreka spremeni tako, da se A. A., ..., napoti na pravdo, da zoper B. B., ... in C. C., ..., vloži tožbo z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da je darilna pogodba z dne 27. 2. 2008 v delu, v katerem ji je zapustnik podaril svoj solastniški delež do ½ nepremičnine posamezni del št. 26 v stavbi št. 497, k.o. X, (delno) odplačni pravni posel. II. Stranke same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bo v tem roku vložena ustrezna tožba (I. in IV. točka izreka sklepa), B. B. napotilo na pravdo, da zoper C. C. in A. A. vloži tožbo z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem D. D. sodi oz. se všteva tudi delež do ½ nepremičnine, posamezni del št. 26 v stavbi št. 497, k.o. X, ki jo je v obliki darila A. A. prejela od pokojnega D. D. (II. točka izreka sklepa) ter določilo rok 30 dni po pravnomočnosti sklepa za vložitev tožbe in na pravdo napoteno dedinjo opozorilo na posledice nevložitve tožbe (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep je na pravdo napotena dedinja B. B. vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja, da se nujni delež izračuna glede na obračunsko vrednost zapuščine. Pri obračunski vrednosti zapuščine se upošteva vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič in vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, prav tako pa tudi tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež. Šele po ugotovljeni obračunski vrednosti nujnega deleža bo lahko ocenila, ali je njen nujni delež zaradi razpolaganja za časa življenja in glede na premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, prikrajšan in nato zahtevala morebitno vračanje daril. Sodišče v zapuščinskem postopku ne more samo odločati o tem ali je bila darilna pogodba, ki je bila sklenjena z oporočno dedinjo in njenima staršema, v določenem obsegu tudi odplačna, zato bi moralo na pravdo napotiti oporočno dedinjo A. A. z zahtevkom, da darilna pogodba ni bila neodplačna temveč delno odplačna. Pravica oporočne dedinje je manj verjetno izkazana. Sodišče je razpolagalo z darilno pogodbo, iz katere jasno izhaja, kdaj je oporočna dedinja prejela darilo. Do navedb oporočne dedinje, da naj bi prispevala denar za nakup stanovanja in izjav staršev, se je opredelila in sicer je navedla, da zgolj naknadne pisne izjave staršev niso verodostojne in niso zadosten dokaz, da je oporočna dedinja denar tudi dejansko prispevala. Druga izjava je bila podpisana 11. 6. 2012, torej slabe 3 mesece po tem, ko je zapustnik doživel možgansko kap, po kateri ni več mogel govoriti in pisati. Ne drži tudi navedba, da Stanovanjski zakonik (v nadaljevanju SZ) ni dopuščal nakup stanovanja s strani hčere imetnika stanovanjske pravice (drugi odstavek 117. člena ter prvi odstavek 123. člena SZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se na pravdo napoti oporočno dedinjo, podrejeno, vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. A. A. in C. C. sta na pritožbo odgovorili. Predlagati, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je pritožbenim navedbam, da je treba pred ugotavljanjem, ali in za koliko je nujni delež prikrajšan in morebitnim zahtevkom za vračanje daril v zapuščino, vrednost nujnega deleža izračunati. Podlaga za izračun nujnega deleža je obračunska vrednost zapuščine (prvi odstavek 28. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Ta se ugotovi tako, da se čisti vrednosti zapuščine doda tudi vrednost daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež (četrti odstavek 28. člena ZD), kot je to primer v predmetni zadevi.

6. V zvezi z ugotavljanjem obračunske vrednosti zapuščine je med dedinjami sporno, ali je darilna pogodba z dne 27. 2. 2008, sklenjena med zapustnikom in njegovo ženo C. C. ter dedinjo A. A., v celoti neodplačna, ali pa je bila (delno) odplačen pravni posel. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje pri presoji katera pravica strank je bolj verjetna, ni upoštevalo same vsebine darilne pogodbe1 ter navedb, da bi bila lahko kupka nepremičnine, ki je bila predmet darilne pogodbe, v skladu z določbami SZ tudi oporočna dedinja, saj je bila ožji družinski član zapustnika.

7. Tako iz naslova predložene pogodbe kot izrazov, uporabljenih v njej, izhaja, da gre za darilno pogodbo. Prav tako iz same vsebine pogodbe ni razviden odplačen namen pogodbenih strank. Oporočna dedinja je kot dokaz, da gre za odplačno pogodbo predložila dve izjavi darovalcev in se sklicevala na vsebino oporoke. Izjavi in oporoka potrujejo navedbe oporočne dedinje, da je prispevala določena denarna sredstva k nakupu stanovanja, ki je bil predmet darilne pogodbe, vendar pa ni spregledati, da sta bili izjavi podani ter oporoka napisana po sklenitvi darilne pogodbe in iz njih ni mogoče enoznačno zaključiti, da ob sklenitvi darilne pogodbe ni obstajal darilni namen. Iz njih namreč izhaja le darovalčeva oziroma zapustnikova volja, da se darilo ne vračuna v dedni delež oziroma ne upošteva v obračunski vrednosti zapuščine. Pritožnica tudi pravilno opozarja, da bi bila lahko kupka stanovanja v skladu s SZ tudi oporočna dedinja kot ožji družinski član imetnika stanovanjske pravica (prvi odstavek 117. člena SZ) in drugačne navedbe oporočne dedinje ne vzdržijo. Navsezadnje pa možnost, da gre za delno neodplačno pogodbo, dopušča tudi sama oporočna dedinja.2 Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da je pravica dedinje B. B. manj verjetna materialno pravno zmotno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je na pravdo napotilo oporočno dedinjo A. A., in sicer na ugotovitev, da je darilna pogodba z dne 27. 2. 2008, v delu, v katerem ji je zapustnik podaril svoj solastniški delež do ½ nepremičnine posamezni del št. 26 v stavbi št. 497, k. o. X, (delno) odplačni pravni posel. 8. V skladu s prvim odstavkom 174. člena ZD vsaka stranka trpi stroške postopka, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, zato dedinje same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Na darilno pogodbo se je pritožnica izrecno sklicevala v vlogi z dne 26. 8. 2016. 2 Na naroku dne 20. 1. 2017 je navedla, da je 80% stanovanja plačala sama in je zato vsaj v tem delu šlo za odplačno pogodbo in ne za darilo.