Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je kot nepopolno zavrglo tožnikovo tožbo, kršilo določbo 108. člena ZPP. Tožnik je namreč ravnal skladno s pozivom sodišča prve stopnje in pred iztekom danega roka tožbo lastnoročno podpisal in jo skupaj s prošnjo za pridobitev BPP tudi posredoval sodišču.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da sklep ni formalno niti tekstovno upravičen ter ga je potrebno zavreči. Ne strinja se z utemeljevanjem sodišča prve stopnje glede nepopolne tožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je namesto tožnika tožbo 6. 4. 2021 na sodišče vložila A.A.. Tožba je bila vložena zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ..., št. dosjeja ... z dne 4. 3. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 19. 11. 2020. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.

5. Po pregledu tožbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pomanjkljiva in s tem nesposobna za obravnavo. Vložnici je naložilo, da predloži odločbo CSD oziroma sodišča, iz katere izhaja, da je kot skrbnica za poseben primer upravičena v tem sporu zastopati tožnika. V kolikor ni skrbnica tožnika, pa je dolžna v istem roku predložiti potrdilo, da je opravila pravniški državni izpit in pooblastilo tožnika za zastopanje oziroma naj tožniku posreduje tožbo, da jo le-ta lastnoročno podpiše in jo predloži sodišču. Sodišče je tudi pojasnilo, da lahko tožnik v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Dne 19. 4. 2021 je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. K tej prošnji pa je bila priložena tudi fotokopija tožbe, ki jo je tožnik lastnoročno podpisal. Datirana je z 19. 4. 2021. Skupaj s prošnjo je bila dopolnjena tožba očitno posredovana službi BPP. Da gre za lastnoročni podpis nenazadnje izhaja tako iz podpisa na prošnji za pridobitev BPP, kot tudi iz podpisa na pritožbi, ki je bila vložena zoper izpodbijani sklep. V primeru, da ne bi bil lastnoročni podpis tožnika, bi namreč pritožbo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.

6. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je kot nepopolno zavrglo tožnikovo tožbo, kršilo določbo 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1. Tožnik je namreč ravnal skladno s pozivom sodišča prve stopnje in pred iztekom danega roka tožbo lastnoročno podpisal in jo skupaj s prošnjo za pridobitev BPP tudi posredoval sodišču. 7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi tožnika in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.