Jedro

predmetni postopek je potekal v skladu z 42. členom ZBPP, saj je organ začel s postopkom ugotavljanja upravičenosti do BPP zaradi prijave suma zlorabe BPP, opravil tam navedene poizvedbe, o rezultatih obvestil tožnico in jo pozval, da se o njih tudi izjavi, ter na njihovi podlagi tudi izdal odločbo. Tožnica tako nima prav, da je bil organ glede na navedbo rojstnega datuma tožničinega sina v prošnji za BPP pravočasno obveščen o tovrstni spremembi, saj citirana zakonska določba zavezuje upravičenca – torej tožnico – in ne organa za BPP za obvestilo o tovrstni spremembi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo, št. 798/2009 z dne 6. 2. 2012, je organ za BPP v 1. točki odločil, da pravica do redne brezplačne pravne pomoči tožnici na podlagi odločbe, št. Bpp 798/2009 z dne 22. 4. 2009, preneha od 8. 2. 2010, dalje, v 2. točki izreka pa razrešil odvetnika A.A. V obrazložitvi je navedel, da je organ z odločbo z dne 22. 4. 2009 tožnici odobril brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku v zvezi z vložitvijo odškodninske tožbe zoper ... d.d. ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks. Organ je nato z odločbo z dne 4. 7. 2011 odločil, da tožnici preneha pravica do redne bpp od dne 31. 1. 2010 in da se razreši dodeljeni odvetnik. Tožnica je zoper zadnjo odločbo vložila tožbo v upravnem sporu, naslovno sodišče pa je s sodbo, I U 1500/2011 z dne 14. 9. 2011, tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in vrnilo zadevo v ponovni postopek. Organ je 13. 5. 2011 prejel prijavo suma zlorabe brezplačne pravne pomoči in pričel postopek ugotavljanja upravičenosti po 42. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Vpogledal je v Centralni register prebivalstva RS, bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dohodninsko odločbo prosilke iz DURS za leto 2010 z dne 15. 12. 2011 ter pozval tožnico, da se izjasni glede prejetih dohodkov v letu 2010 in ji hkrati pojasnil, da se tožničin sin, roj. ..., ne upošteva več kot družinski član, ker ga tožnica po 123. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) po dopolnjenem 26. letu starosti ni več dolžna preživljati. Tožnica je v dopolnitvi vloge navedla, da dejansko ne prejema nobenih rednih dohodkov in je posledično popolnoma irelevantno, da se šteje kot samska oseba, ker izpolnjuje pogoje za bpp. Organ je ugotovil, da je tožnica samostojna kulturna delavka, zaradi česar se na podlagi 14. člena ZBPP za ugotavljanje dohodka iz dejavnosti uporablja 30. člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki napotuje na Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Na podlagi 80. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) se ta pravilnik še uporablja. Ker do uveljavitve novih podzakonskih predpisov še ni prišlo, 3. in 4. člen tega pravilnika pa tudi nista v nasprotju z ZSVarPre, je na podlagi teh določb organ upošteval dohodek tožnice iz zadnje dohodninske odločbe za leto 2010 in od tega dohodka odštel akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varstvo, tj. 18.000,00 EUR – 3.527,76 EUR – 4.500,00 EUR = 9.972,24 EUR. Mesečni dohodek tožnice tako znaša 831,02 EUR. Po drugem odstavku 23. člena ZBPP je organ tožnico štel kot samsko osebo in ni upošteval kot družinskega člana sina A.A. glede na 123. člen ZZZDR. Ker mesečni dohodek tožnice znaša 831,02 EUR in presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša po prvem odstavku 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 260,00 EUR oziroma 520,00 EUR), tožnica ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP, po 41. členu ZBPP pa ima dolžnost sporočiti spremembe, ki bi vplivale na pravico do BPP (tj. dopolnitev starosti 26 let sina in podatke o svojih dohodkih), zaradi česar je organ odločil, da tožnici preneha BPP od 8. 2. 2010 dalje in se razreši postavljenega odvetnika. Višina neupravičeno prejete pomoči bo določena s posebno odločbo po vrnitvi napotnice in po izplačilu nagrade ter stroškov odvetnika.

Organ je enako odločil tudi z odločbami, št. Bpp 1256/2009 z dne 6. 2. 2012, št. Bpp 1056/2009 z dne 6. 2. 2012, št. Bpp 1741/2009 z dne 13. 2. 2012, in za svoje odločitve v obrazložitvah navedel enake razloge (razen v delu, ki se nanaša na obliko in obseg BPP po teh odločbah).

Tožnica je v tožbi povzela potek dosedanjega postopka, navedla, da je organ v prejšnjih odločbah (ki so bile predmet izpodbijanja v prvih upravnih sporih) odločil v nasprotju s 15. členom ZBPP, ki določa, da naj se upoštevajo dejansko prejeti dohodki, organ pa je zato napačno zaključil, da tožnica prejema 459,08 EUR povprečnega mesečnega dohodka, kar pa ne drži. Tožnica je namreč davčna dolžnica za pokojninske in zdravstvene prispevke v znesku 10.000,00 EUR, iz bančnega poslovanja pa je tudi razvidno, da ne prejema nikakršnih rednih dohodkov. Tožnica se smatra za samostojno zaposleno osebo, vendar ne prejema rednih dohodkov za svoje delo na ..., kar je unikum v mreži mednarodnih nacionalnih helsinških odborov, kjer predsedniki prejemajo evropske plače iz državnih proračunov, kar pa ni v tožničinem primeru. V zvezi z izpodbijanim odločbami, ki so predmet tega upravnega spora, je tožnica navedla, da ugovarja tudi ugotovitvam iz izpodbijanih odločb. Ukinitev bpp je organ utemeljil na enkratnem znesku 18.000,00 EUR bruto odškodnine za nematerialno škodo in zmanjšano življenjsko aktivnost, ki jo je v neto znesku 13.500,00 EUR prejela tožnica v poravnavi s strani toženega časopisa julija 2010. Od tega zneska je organ še odštel prispevke in dobil znesek 9.972,24 EUR. Ker gre za odškodnino, ki jo je tožnica prejela na račun nepremoženjske škode, se po deseti alineji 14. člena ZBPP to ne šteje v dohodek, zaradi katerega prosilec ne bi bil upravičen do odobritve. ZBPP pa v 19. členu tudi dovoljuje imeti prihranke pod zneskom 20-kratnika minimalne plače, kar bi v konkretnem primeru pomenilo znesek, manjši od 11.680,00 EUR, tožnica pa je prejela manjši znesek (9.972,24 EUR) in gre za dovoljeni prihranek. Pravilnik, na katerega se sklicuje organ, pa je prenehal veljati z 80. členom ZSVarPre. Organ tudi zlorablja svoj položaj s tem, ko poziva odvetnika, da vrne napotnico in priglasi stroške zaradi izdaje odločbe in izplačila stroškov ter nagrade z namenom, da bi ''preganjal'' tožnico zaradi ''zlorabe BPP''. Tožnica pa je v svoji prošnji tudi navedla rojstni datum svojega sina, rednega študenta in vzdrževanega družinskega člana in se medtem njegov rojstni datum (ki ga organ ima) ni spremenil. Organ pa tudi ni navedel, da v letu 2011 tožnica ni prejela nikakršnih dohodkov. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, razveljavi odločbe ter naloži toženki izdajo novih odločb, s katerimi se tožnici prizna brezplačna BPP v treh še aktivnih sodnih postopkih, odločbo, št. Bpp 1256/2009 z dne 6. 2. 2012, pa razveljavi kot brezpredmetno, da se obvaruje tožnico pred nadaljnjo diskriminacijo in šikaniranjem. Prosila je tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča so odločitve organa pravilne in zakonite, organ pa je zanje navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). Organ je svoje odločitve utemeljil na podlagi 41. in 42. člena ZBPP. Po 41. členu ZBPP mora upravičenec pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena; upravičenec mora strokovno službo za BPP v času od odobritve BPP do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja; te spremembe pa mora upravičenec sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje zvedel. Tožnica tako nima prav, da je bil organ glede na navedbo rojstnega datuma tožničinega sina v prošnji za BPP pravočasno obveščen o tovrstni spremembi, saj citirana zakonska določba zavezuje upravičenca – torej tožnico – in ne organa za BPP za obvestilo o tovrstni spremembi.

Strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP, ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP (prvi odstavek 42. člena ZBPP); po izvedenem ugotovitvenem postopku strokovna služba za BPP predlaga pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP (neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč) (drugi odstavek 42. člena ZBPP); o spremembah iz prejšnjega odstavka odloči organ za BPP takoj, če to iz objektivnih razlogov ni mogoče, pa odloči najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu predloga strokovne službe za BPP (tretji odstavek 42. člena ZBPP). Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da je postopek potekal v skladu s citirano zakonsko določbo, saj je organ začel s postopkom ugotavljanja upravičenosti do BPP zaradi prijave suma zlorabe BPP, opravil tam navedene poizvedbe, o rezultatih obvestil tožnico in jo pozval, da se o njih tudi izjavi, ter na njihovi podlagi tudi izdal odločbe.

Tožnica ugovarja, da organ ne bi smel upoštevati prejete odškodnine v višini 18.000,00 EUR, saj jo je tožnica prejela na račun nepremoženjske škode, zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki se po deseti alineji 14. člena ZBPP ne šteje v dohodek, zakon pa v 19. členu tudi dovoljuje tam opredeljeni znesek prihrankov, ki je večji, kot znaša njen ugotovljeni dohodek. Sodišče najprej pojasnjuje tožnici, da sta bila 14. člen (ki je opredeljeval, kaj se šteje oziroma ne šteje kot dohodek po ZBPP) in 19. člen (ki je opredeljeval dopustno višino prihrankov ter premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju pogojev za dodelitev BPP) črtana z novelo ZBPP-B (Uradni list RS, št. 23/2008), ki je pričela veljati s 1. 9. 2008, ZBPP-B pa je v zvezi z ugotavljanjem lastnega dohodka prosilca napotil na smiselno uporabo tam navedenih določb ZSV, ki pa so se prenehale uporabljati z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev ZSVarPre (Uradni list RS, št. 40/11). Ker organ ni odločal po zgoraj citiranih zakonskih določbah 14. in 19. člena ZBPP, tudi ni mogel odločati v nasprotju z njima. Ne glede na to pa je iz podatkov upravnih spisov tudi razvidno, da tožnica zneska 18.000,00 EUR ni prejela iz naslova odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (kot to navaja v tožbi), temveč zaradi duševnih bolečin (pisni odpravek sodne poravnave, P 1211/2009-III z dne 2. 7. 2010), dani znesek pa je bil tudi obdavčljiv po Zakonu o dohodnini (dohodninska odločba, št. DT 06-00572-0 z dne 29. 7. 2011), kar pomeni, da ga je organ smel (in moral) upoštevati. Pri ugotavljanju tožničinega dohodka se je organ (glede na status tožnice) tudi pravilno oprl na 3. in 4. člen Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči, ki je po 80. členu ZSVarPre sicer res prenehal veljati z uveljavitvijo ZSVarPre (Uradni list RS, št. 40/11), se pa uporablja do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu, če ni v nasprotju s tem zakonom, kar pa tudi po presoji sodišča ni. Glede na nastop sprememb (ki so glede na povedano vplivale na upravičenje tožnice do BPP) v letu 2010 pa je organ pravilno ugotavljal izpolnjevanje pogojev za leto 2010, in ne (tudi) za leto 2011. Do preostalih tožničinih ugovorov, ki se vsebinsko nanašajo na odločbe, ki so bil predmet upravnih sporov, I U 1500/2011 z dne 14. 9. 2011, I U 1604/2011 dne 14. 9. 2011, I U 1605/2011 z dne 14. 9. 2011, I U 1606/2011 z dne 14. 9. 2011, se sodišče ne bo opredeljevalo, saj ne morejo vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.

Ker so po presoji sodišča izpodbijane odločbe pravilne in na zakonu utemeljene, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

O tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj je tožnica oproščena plačila sodnih taks v obravnavani zadevi (zadeva BPP) že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).