Jedro

Prvi odstavek 60. člena ZKP in prvi odstavek 161. člena ZKP sicer izrecno ne določata, da bi moral državni tožilec v primeru izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, tega osebno vročiti oškodovancu, vendar le to terjata načeli pravičnosti in enakega varstva pravic, navedeno pa potrjuje tudi sodna praksa.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca A. A. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom I Kr 17017/2024 z dne 19. 4. 2024 kot prepozen zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca A. A., vložen po pooblaščencu odvetniku mag. B. B. z dne 5. 3. 2024 zoper obdolženega C. C. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2.Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca (v nadaljevanju pooblaščenec) zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pooblaščenec utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, saj je nepravilno štelo, da je bila vročitev sklepa o zavrženju kazenske ovadbe skladno s tretjim odstavkom 121. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pravilno opravljena, ko je okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu sklep vročilo zgolj takratnemu zagovorniku oziroma pooblaščencu oškodovanca kot tožilca, odvetniku D. D. Tretji odstavek 121. člena ZKP, ki določa, da v primeru, če ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca, vroči sodišče pisanje njemu, v obravnavanem primeru po presoji višjega sodišča ni uporabljiv, saj določa način vročanja (zgolj) s strani sodišča in ne državnega tožilstva. Člena, ki se nanašata na vročanje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe s strani državnega tožilstva (prvi odstavek 60. člena ZKP in prvi odstavek 161. člena ZKP) sicer izrecno ne določata, da bi moral državni tožilec v primeru izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, tega osebno vročiti oškodovancu, vendar le to terjata načeli pravičnosti in enakega varstva pravic, navedeno pa potrjuje tudi sodna praksa.

5.Sodišče prve stopnje je tako neutemeljeno štelo, da je rok za vložitev obtožnega predloga začel teči od dneva, ko je bil sklep državnega tožilstva vročen takratnemu zagovorniku oziroma pooblaščencu oškodovanca kot tožilca, odvetniku D. D., temveč je na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZKP ta rok lahko začel teči (šele) od takrat, ko je oškodovanec kot tožilec izvedel, da je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo. Kdaj je oškodovanec kot tožilec za to izvedel, pa bo moralo sodišče prve stopnje šele ugotoviti (po pritožbenih navedbah je bil s tem seznanjen dne 7. 2. 2024). Če bo ugotovilo, da je obtožni predlog na tej podlagi pravočasen, bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju (v okviru vsebinskega - materialnega preizkusa) pred vročitvijo obtožnega predloga tudi presodilo, ali je morebiti podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 277. členu ZKP (437. člen ZKP).

6.Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi pooblaščenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------

1Da bi oškodovanec lahko uresničeval pravice, ki mu jih zakon daje kot tožilcu, mora biti seznanjen o tem, da državni tožilec ne bo začel pregona zoper obdolženca (tako Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 141).

2VSRS sklep I Ips 50706/2021 z dne 22. 9. 2022 in VSC sklep I Kp 187/2009 z dne 24. 11. 2009.