Jedro

Sporni traktor je sicer registriran na prvega toženca in je ta lahko njegov formalni lastnik, vendar pa toženec utemeljeno opozarja, da ni njegov dejanski lastnik in da z njim zato ne more razpolagati. V takem primeru se takšno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep :

-v II. in V. točki izreka spremeni tako, da se prvega toženca oprosti plačila sodne takse v znesku 2.215 EUR,

-v III. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu prvega toženca za taksno oprostitev delno ugodilo tako, da je dovolilo obročno plačilo sodne takse za tožbo v znesku 2.115 EUR v dvajsetih mesečnih obrokih po 105,75 EUR (II. točka izreka), ter o tem izdalo nov plačilni nalog (III. točka izreka), stari plačilni nalog z dne 1. 7. 2024 pa razveljavilo (IV. točka izreka). Kar je prvi toženec zahteval drugače ali več, je zavrnilo (V. točka izreka).

2.Prvi toženec s pritožbo vsebinsko izpodbija sklep v delu, v katerem ni uspel, to je v II., III. in V. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ga oprosti plačila sodne takse. V bistvenem v pritožbi navaja, da ne razpolaga s traktorjem, ki se nahaja na kmetijskem posestvu na naslovu A., ki je naslov tožnika in drugega toženca - očeta. Opozarja, da se je obravnavana pravda nanašala na preživljalsko (opomba sodišča: pravilno izročilno) pogodbo, ki je bila pravnomočno razvezana, ter da so vsi stroji in kmetijska mehanizacija, vključno s spornim traktorjem, ostali na posestvu na A. Sporni traktor, ki se nahaja na kmetijskem posestvu, je uporabljal drugi toženec, oče prvega toženca, ki ga je pokvaril, tako da je v nevoznem in neuporabnem stanju. V razstavljenem stanju stoji pod kozolcem. Vrednost okvarjenega in nevoznega traktorja je lahko največ 10.000 EUR. Slabo stanje potrjujejo pritožbi priložene fotografije. Sodišče je pri odločanju izhajalo iz napačne in zmotne predpostavke, saj je dejansko stanje traktorja popolnoma drugačno. Prvi toženec je lastnik traktorja le na papirju, nima ga v posesti in od njega nima ničesar. Sodišče prve stopnje tega traktorja ne more upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov, saj z njim ne more razpolagati niti ga uporabljati, ker se nahaja na kmečkem posestvu pri drugemu tožencu, kjer je pred tragičnim dogodkom bival tudi prvi toženec. Meni, da bi mu moralo sodišče dati možnost izjave glede domnevnega lastništva in stanja traktorja. Sodišče je samo ugotovilo vrednost traktorja, ne da bi bila tožencu dana možnost izjave glede primerljivih spletnih oglasov in ocenjene vrednosti traktorja, ki ga v predlogu za taksno oprostitev sicer ni omenil, ker ga ni štel za svoje premoženje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Kot izhaja iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje, je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi 8. 3. 2022 izdalo sodbo I P 59/2019, ki je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1225/2022 z dne 19. 9. 2022. Tožnik je s tožbenim zahtevkom v celoti uspel. S sklepom z dne 2. 2. 2023 (v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 865/2023 z dne 24. 8. 2023) je sodišče prve stopnje odločilo še, da mora prvi toženec plačati tožniku pravdne stroške v znesku 4.503,63 EUR. Ker je bil tožnik oproščen plačila sodne takse1, je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom I P 59/2019 z dne 1. 7. 2024 (na podlagi 5. odst. 15. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1) naložilo plačilo sodne takse za tožbo oziroma za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 2.115 EUR prvemu tožencu, ki v postopku ni uspel (3. odst. 15. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Prvi toženec je v roku za plačilo sodne takse pravočasno dne 26. 8. 2024 predlagal oprostitev plačila sodne takse, podrejeno pa njeno obročno plačilo. Po dopolnitvi predloga na podlagi poziva je sodišče prve stopnje o njegovem predlogu odločilo z izpodbijanim sklepom.

5.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je nasprotnik stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, praviloma dolžan plačati sodno takso za postopek, katerega plačila je bila stranka oproščena, ni pa dolžan - po uveljavitvi novele ZST-1D, ki se uporablja od 12. 2. 2022 - plačati takse v primeru, če je sam oproščen plačila sodnih taks (2. odst. 15. člena ZST-1)2. Ker je prvi toženec zoper plačilni nalog (v katerem je bil izrecno opozorjen, da lahko v roku za plačilo naložene sodne takse, ki se mu še ni iztekel, vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks) pravočasno podal predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali so podani predlogi za taksno oprostitev in posledično obstoj pogojev za prevalitev sodne takse na prvega toženca.

6.Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se stranko - fizično osebo, lahko v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Sodišče lahko stranki tudi odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

7.Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12a. člena ZST-1). Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke pa se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanju materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1). Pri presoji upravičenosti predlagatelja do taksne oprostitve je sodišče izhajalo iz kriterijev ZBPP, ZSVarPre ter ZUPJS. Upoštevaje navedena materialnopravna izhodišča je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (to je 969,76 EUR), določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in če nima premoženja, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (to je 23.274,24 EUR; glej šesti odstavek 11. člena ZST-1 v zvezi z ZBPP in prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre).

8.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da prvi toženec živi v skupnem gospodinjstvu na naslovu B. z ženo in dvema mladoletnima otrokoma in da znaša mesečni dohodek družine 2.810,47 EUR, na družinskega člana pa 702,62 EUR. Sodišče je ugotovilo tudi, da je prvi toženec lastnik osebnega vozila, ki je bilo prvič registrirano leta 2012, vendar ga skladno z 2. točko 1. odst. 18. člena ZUPJS pravilno ni upoštevalo kot premoženje prvega toženca. Prav tako je ugotovilo, da je po podatkih eRISK kmetijski traktor FEDT Farmer 309, ki je bil prvič registriran leta 1998, last toženca in da je po javno dostopnih (spletnih) podatkih njegova vrednost približno 27.100 EUR. Ker je kmetijski stroj štelo kot premoženje toženčeve družine (17. in 18. člen ZUPJS) in ker njegova ugotovljena vrednost presega premoženjski cenzus, je zaključilo, da prvi toženec glede premoženja ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na podlagi nepreseganja dohodkovnega cenzusa in preseganja premoženjskega cenzusa je zavrnilo popolno in delno oprostitev plačila zneskovno visoke sodne takse, prvemu tožencu pa dovolilo obročno plačilo sodne takse v dvajsetih obrokih.

9.Pritožba utemeljeno očita zmotnost izpodbijane odločitve. Pritožbeno sodišče namreč meni, da so glede na dohodkovno in premoženjsko stanje prvega toženca in njegovih družinskih članov izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Po podatkih, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje, je sporni traktor sicer registriran na prvega toženca in je ta lahko njegov formalni lastnik, vendar pa toženec utemeljeno opozarja, da ni njegov dejanski lastnik in da z njim zato ne more razpolagati. V takem primeru se takšno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Ni namreč mogoče prezreti odločilnih okoliščin obravnavanega primera. Že iz podatkov spisa, in sicer iz pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje Okrožnega sodišča v Krškem ter iz izročilne pogodbe z dne 25. 8. 2015, ki je bila pravnomočno razvezana, izhaja, da mora prvi toženec vse premoženje, tako nepremično kot tudi vse kmetijske stroje kmečkega posestva na A., ki jih je prejel na podlagi izročilne pogodbe, vrniti tožniku. Med kmetijske stroje sodi tudi sporni traktor, ki se nahaja na kmetiji, na kateri prvi toženec ne živi več, saj zaradi tragičnega dogodka leta 2017 ni več sposoben obdelovati kmetije niti je voditi. Prvi toženec, ki je s pogodbo prejel vse kmetijske stroje, po njeni razvezi pa jih je dolžan vrniti, kljub temu da je sporni traktor formalno še vedno registriran nanj, ni njegov dejanski lastnik. Glede na navedeno je zaključiti, da spornega traktorja ni mogoče šteti za premoženje prvega toženca. Zatrjevana okoliščina, da je traktor kot del kmetije v posesti drugega toženca, ki na njej živi, in da je zaradi nepravilne uporabe s strani drugega toženca že več let nevozen, je za presojo nepomembna. Ker mesečni dohodek na družinskega člana ne presega dohodkovnega cenzusa v znesku 969,76 EUR, drugega razpoložljivega premoženja, ki bi se štelo za premoženje toženčeve družine, pa dejansko ni, pritožbeno sodišče meni, da so izpolnjeni pogoji za celotno oprostitev plačila sodne takse.

10.Glede na navedeno in ker posledično niso izpolnjeni materialnopravni pogoji za prevalitev plačila sodne takse na prvega toženca, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep v II. in III. točki spremenilo tako, da je predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodilo, v V. točki izreka pa sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

11.Kljub uspehu s pritožbo prvi toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj gre v postopku v zvezi s taksno oprostitvijo za razmerje med sodiščem, ki vodi postopek, in stranko, ne pa za razmerje med strankama postopka.

-------------------------------

1

2

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 15, 15/2, 15/3, 15/5 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 27, 27/1 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 17, 18, 18/1, 18/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.