Jedro

Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve o tem, kateri del stečajne mase je predmet razdelitve, kakor tudi o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike oziroma za pokritje pripadajočih stroškov stečajnega postopka. Pravnomočnost odločitve sodišča o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 27. 10. 2014 (redna št. 164) odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 10. 9. 2014 oziroma 17. 9. 2014, ki je sestavni del izreka in je bil objavljen dne 25. 9. 2014 (1. točka izreka). Hkrati je zavrglo ugovor upnika R. M. zoper končni načrt razdelitve posebne stečajne mase z dne 10. 10. 2014 (2. točka izreka).

2. V pritožbenem roku je zoper izpodbijani sklep pritožbo vložil upnik R. M. (redna št. 166). S pritožbo je navajal, da sklep izpodbija le glede postavke pod št. 7b – tekoči stroški stečajnega postopka. Pritožbo je utemeljil z navedbo, da iz razpoložljive spisovne dokumentacije stečajne zadeve ni razvidno, zakaj je stečajni upravitelj predvidel toliko časa in stroškov v zvezi s stečajem. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani sklep ustrezno spremeni v smislu pritožbenih navedb. Iz pritožbenih navedb je zato razvidno, da pritožnik ne izpodbija odločitve prvostopenjskega sodišča v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja pritožnik.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na naslednjih procesnih dejstvih, ki izhajajo iz spisa opr. št. St 28/2010 stečajnega postopka nad dolžnico: - 18. 11. 2013 je upravitelj sodišču predložil končni načrt razdelitve posebne stečajne mase (redna št. 130); - 29. 11. 2013 je sodišče prve stopnje izdalo sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase (redna št. 131), ki je postal pravnomočen 17. 12. 2013; - 2. 1. 2014 je pritožnik vložil vlogo (redna št. 133), v kateri je opozarjal, da je v predhodnem postopku prodaje premoženja zatrjeval, da stečajni upravitelj ne upošteva pravilnega vrstnega reda časovne pridobitve zastavne pravice ločitvenih upnikov; - 17. 1. 2014 (redna št. 138) je sodišče upravitelju izdalo navodilo, da predloži popravek končnega načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase s tem, da upošteva pravilen vrstni red zavarovanja pravic iz zemljiške knjige (redna št. 138); - 29. 1. 2014 je sodišče izdalo popravni sklep (redna št. 141), s katerim je o delitvi odločilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 20. 1. 2014; - zoper sklep z dne 29. 1. 2014 je pritožnik dne 13. 2. 2014 vložil pritožbo (redna št. 142); - 18. 8. 2014 je sodišče izdalo nadomestni sklep (redna št. 158), s katerim je popravni sklep z dne 29. 1. 2014 razveljavilo in upravitelju izdalo navodilo (redna št. 159), da pripravi končni načrt razdelitve s specifikacijo vseh stroškov v smislu 3. točke devetega odstavka 371. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju(1); - 17. 9. 2014 je upravitelj predložil končni načrt (redna št. 161), datiran z dnem 10. 9. 2014; - 10. 10. 2014 je pritožnik vložil vlogo (redna št. 163), katero je sodišče obravnavalo kot ugovor zoper končni načrt razdelitve posebne stečajne mase.

5. Postopek osebnega stečaja je eden od sodnih postopkov zaradi insolventnosti, ki se vodi z namenom, da bi bili upniki iz premoženja stečajnega dolžnika poplačani glede svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Sam postopek osebnega stečaja je urejen v ZFPPIPP v členih 381 – 413. Pri tem pa se v mejah določbe 383. člena ZFPPIPP za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena za stečajni postopek nad pravno osebo.

6. Čeprav gre pri stečajnem postopku za enovit sodni postopek, v okviru tega postopka sodišče opravlja različna procesna dejanja in sprejema odločitve, ki ustvarjajo ustrezne procesne in materialnopravne posledice za stranke postopka. Posamezne odločitve sodišča ustvarjajo tudi učinek pravnomočnosti že v teku samega vodenja stečajnega postopka. Takšen način odločanja sodišča namreč terja zasledovanje načela pravne varnosti in hitrosti postopka. Med odločitvami sodišča v teku stečajnega postopka, ki ustvarjajo učinek pravnomočnosti, spada tudi sklep o razdelitvi stečajne mase. To velja tako za razdelitev splošne stečajne mase (365. člen v zvezi s prvim odstavkom 383. ZFPPIPP), kot tudi za sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase (370 – 372. člen ZFPPIPP).

7. Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve o tem, kateri del stečajne mase je predmet razdelitve, kakor tudi o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike oziroma za pokritje pripadajočih stroškov stečajnega postopka. Pravnomočnost odločitve sodišča o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena.

8. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane 1. točke izreka sklepa prvostopenjskega sodišča (redna št. 164) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ponovno odločalo o vprašanju, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in s tem razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

9. Že sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je o razdelitvi iste posebne razdelitvene mase odločilo s sklepom o razdelitvi (redna št. 131), ki je postal pravnomočen 17. 12. 2013. Iz priloženega končnega načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 15. 11. 2013 (redna št. 130) je razvidno, da je bil predmet razdelitve iztržek iz vnovčene nepremičnine stanovanja št. 38 v stavbi št. 365 k.o. X. (ID 000). Sklep o razdelitvi posebne mase (redna št. 131) z dne 29. 11. 2013 je v okviru priloženega končnega načrta prve razdelitve (redna št. 130) vseboval odločitev o načinu razdelitve navedene posebne mase.

10. Glede na navedene učinke pravnomočnosti sklepa o razdelitvi z dne 29. 11. 2013 sodišče prve stopnje ni imelo nobene zakonske podlage za nadaljnje vodenje postopka in spreminjanje odločitev o razdelitvi posebne stečajne mase, kot je razvidno iz zgoraj povzetih procesnih odločitev v tem postopku. Učinek pravnomočnosti odločitve o razdelitvi posebne stečajne mase velja tudi za pritožnika. Ne glede na to, da je pritožnik v postopku osebnega stečaja z vlogo z dne 29. 1. 2013 (redna št. 100) opozarjal na napačno naveden vrstni red ločitvenih upnikov, bi moral to okoliščino, ki je bila opredeljena tudi v načrtu razdelitve posebne mase (redna št. 125) z dne 15. 10. 2013 izpodbijati z ugovorom proti načrtu prve razdelitve (prvi odstavek 364. člena ZFPPIPP). Pritožnik takšnega pravnega sredstva ni uveljavljal, niti ni uveljavljal pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne mase z dne 29. 11. 2013. 11. Sodišče prve stopnje zato po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase ni imelo podlage za pozivanje stečajnega upravitelja k spremembi končnega načrta razdelitve. Prav tako ni imelo podlage v 328. členu ZPP za izdajo popravnega sklepa, s katerim je vsebinsko spremenilo svojo odločitev o načinu razdelitev posebne stečajne mase.

12. Sodišče prve stopnje je o pritožbi pritožnika zoper popravni sklep z dne 29. 1. 2014 (redna št. 141) odločilo z nadomestnim sklepom (redna št. 158), s katerim je razveljavilo popravni sklep z dne 29. 1. 2014. Čeprav takšna odločitev prvostopenjskega sodišča ni skladna s pooblastilom iz drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP, po katerem lahko prvostopenjsko sodišče le z novim sklepom nadomesti s pritožbo izpodbijani sklep, pa pritožbeno sodišče v to odločitev ne more posegati, saj zoper razveljavitveni sklep (redna št. 158) ni bila vložena pritožba. To pa pomeni, da so bile v procesnem smislu sanirane odločitve prvostopenjskega sodišča od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase z dne 29. 11. 2013 dalje. V veljavnost tega sklepa namreč ni bilo poseženo s strani pristojnega sodišča na podlagi zakonitih pravnih sredstev.

13. Upoštevaje navedeno, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage niti za nadaljnje navodilo (redna št. 159) stečajnemu upravitelju za pripravo novega končnega načrta razdelitve z dodatno specifikacijo stroškov v smislu devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP. V ponovnem odločanju prvostopenjskega sodišča v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa (redna št. 164) je zato podana navedena absolutna bistvena kršitev postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

14. Čeprav prvostopenjsko sodišče ni podalo nobenih razlogov za ponovno odločanje o razdelitvi stečajne mase, niti se ni opredelilo do veljavnosti sklepa z dne 29.11.2013, je takšno utemeljitev razbrati iz pojasnila razlogov v drugem odstavku na 2. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer so povzeti razlogi za izdajo navodila stečajnemu upravitelju za predložitev popravka končnega načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase. Prvostopenjsko sodišče je v tem delu svojo odločitev zmotno oprlo na ugotovitev o izključeni možnosti uveljavljanja izrednih pravnih sredstev in na zagotavljanje ustavnega varstva pravic pred sodiščem. Takšno tehtanje ustavnopravnega položaja pritožnika v povezavi z omejenim izborom izrednih pravnih sredstev bi prišlo v poštev le ob predpostavki, da bi pritožnik v postopku izdaje sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (redna št. 131) uveljavljal redna pravna sredstva, ki mu jih omogoča ZFPPIPP (ugovor proti načrtu razdelitve po 364. členu ZFPPIPP in pritožba zoper sklep o razdelitvi po 366. členu ZFPPIPP). Vprašanje vrstnega reda zavarovanja, ki vpliva na način razdelitve stečajne mase, predstavlja dejansko podlago za odločanje o razdelitvi stečajne mase. Morebitne neskladnosti v načrtu razdelitve posebne stečajne mase, ki je sestavni del sklepa o razdelitvi, z dejanskimi upravičenji posameznih ločitvenih upnikov, katere pritožnik ni uveljavljal v okviru rednih pravnih sredstev, zato ni mogoče odpravljati v smislu popravnega sklepa, sklicujoč se na pisno pomoto v zapisu vrstnega reda upravičenj ločitvenih upnikov v zemljiški knjigi.

15. Čeprav je pritožnik v pritožbi izpostavljal, da izpodbijani sklep napada zgolj v delu, ki se nanaša na postavko 7b – tekočih stroškov postopka, pa tega vprašanja ni mogoče ločeno obravnavati od preostalega dela 1. točke izreka izpodbijanega sklepa. Morebitna sprememba odločitve o višini tekočih stroškov postopka bi vplivala na preostali del odločitve o razdelitvi stečajne mase. Zato je mogoče preizkušati izpodbijani del sklepa le kot celoto. To pa pomeni, da tudi pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) obsega celotno odločitev v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa. Takšen pristop terja tudi zagotavljanje načela pravne varnosti, saj bi v nasprotnem primeru ostalo nesankcionirano nedopustno stanje obstoja dveh pravnomočnih sodnih odločb o istem predmetu odločanja.

16. V posledici razveljavitve izpodbijanega sklepa bo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju moralo postopati skladno s pravnomočnim sklepom o razdelitvi stečajne mase z dne 29. 11. 2013. (1) Uradni list RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010 - ORZFPPIPP21, 26/2011, 47/2011 - ORZFPPIPP21-1, 87/2011 - ZPUOOD, 23/2012 - odl. US, 48/2012 - odl. US, 47/2013, 100/2013 – v nadaljevanju ZFPPIPP.