Jedro

Ker se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, ne glede na to, ali je bilo slednje vrnjeno sodišču ali puščeno v predalčniku, je ob ugotovitvi, da je bilo prvo obvestilo pravilno puščeno tožencu na vratih bivališča, vročitev pravilno opravljena. To pa pomeni, da je sodišče utemeljeno uporabilo določilo prvega odstavka 453.a člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 214,19 EUR v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da je dolžan plačati tožnici 1.692,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2012 in stroške pravdnega postopka v višini 841,90 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec. Meni, da izvedeni dokazni postopek, v katerem se je ugotavljala pravilnost vročanja tožbe, ni pokazal, da bi bila vročitev opravljena pravilno. Toženec graja dokazno oceno zaslišanja prič ter izpostavlja vsebino posamičnih izpovedb. Ocenjuje, da razlogi sodišča, ki jih je navedlo v zvezi z verodostojnostjo priče A. A., ki je pošiljke vročal, niso zadostni. V obravnavani zadevi gre za vročanje konkretnega dne in konkretnega sodnega pisanja, zato ni mogoče pavšalno trditi, da je poštar svoje delo, ki ga je 25 let izvajal brez pripomb, opravil pravilno. Glede na velikost rajona ni življenjsko in logično, da bi priča lahko vedela, kako je kritičnega dne vročala. Dvom v verodostojnost izpovedbe vzbuja tudi dejstvo, da je zaslišanju prisostvoval predstavnik Pošte Slovenije, ..., ki je pred tem prosil, naj sodišče ne vztraja pri izvedbi dokaza z neposrednim zaslišanjem njihovega zaposlenega. Izpovedba priče A. A. je prirejena v korist tožnice, kar je v manjšem kraju lahko doseči. Sodišče je izpovedbe toženca in drugih prič ocenilo kot neverodostojne, čeprav so bile skladne in prepričljive. Razlogov za odločitev ni ustrezno argumentiralo. Tožencu ni mogoče očitati nevestnega ravnanja zaradi nenameščenega poštnega predalčnika, saj ta odločitev ni bila v celoti odvisna od njegove volje, temveč od volje vseh sostanovalcev. Zato negativnih posledic ne bi smel trpeti. Pošta ima zakonsko dolžnost, da v primeru neobstoja hišnega predalčnika osebe, ki ga nimajo, pisno opozori in jim določi primeren rok za odpravo kršitve. Primer, da katera od strank ni prejela obvestila, ni osamljen. Toženec je podal soglasje za izvajanje dokazov o glavni stvari, tožnica pa je temu nasprotovala, torej se zaveda, da z zahtevkom ne bi uspela. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, ugotovi nepravilnost vročitve tožbe, sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi narekuje uporabo določil postopka v sporih majhne vrednosti. Sodbo (ali sklep) v takem sporu je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo pravno odločilna dejstva glede vročitve tožbe in po izvedenem dokaznem postopku z zaslišanjem stranke in prič zaključilo, da je vročevalec obvestilo o pošiljki pravilno pribil na vrata. Na to dejstvo je pritožbeno sodišče vezano. Ob tem sodišče tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih pavšalno uveljavlja pritožnik. Sodba vsebuje zadostne razloge o pravno odločilnem dejstvu, ki se nanaša na pravilnost opravljene vročitve, in jo je mogoče preizkusiti. Ker se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, ne glede na to, ali je bilo slednje vrnjeno sodišču ali puščeno v predalčniku, je ob ugotovitvi, da je bilo prvo obvestilo pravilno puščeno tožencu na vratih bivališča, vročitev pravilno opravljena. To pa pomeni, da je sodišče utemeljeno uporabilo določilo prvega odstavka 453. a člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Ob ugotovitvi pravilnosti vročitve je neutemeljen tudi pritožbeni očitek kršitve načela kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede na navedeno in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo. Te je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo in predstavljajo stroške sestave odgovora, povečane za administrativne stroške in davek na dodano vrednost, v skupni višini 214,19 EUR. Ta znesek mora toženec poravnati v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.