Jedro

Pritožba zaključek o obstoju utemeljenega suma izpodbija neutemeljeno, saj ga sodišče prve stopnje ni gradilo zgolj na podlagi trditev policistov, kot to očitno napačno razume pritožnik, temveč je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja tako iz navedb v obdolžilnem predlogu kot tudi iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki je skladno z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina in ki kljub temu, da ga obdolženec ni želel podpisati, pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor obdolženca A. A., rojenega ... v ..., EMŠO ..., stalno stanujočega ..., državljana ..., zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju, PR 212/2022 z dne 4. 3. 2022 (I. točka izreka) ter sklenilo, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah v višini 20,00 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se pritožuje obdolženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je predlagatelj (Postaja prometne policije Celje) dne 28. 2. 2022 sodišču predlagal začasni odvzem obdolženčevega vozniškega dovoljenja zaradi utemeljenega suma storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ker naj bi obdolženec dne 27. 2. 2022 ob 13.10 uri vozil osebni avtomobil v naselju ..., iz smeri ... v smeri proti ..., ko je bil ustavljen s strani policistov v bližini objekta na naslovu ... in je odrejen preizkus alkoholiziranosti odklonil, kar je prekrškovni organ dokazoval s priloženim zapisnikom o preizkusu alkoholiziranosti. Na podlagi takih ugotovitev je predlagal predlagatelj začasni odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka o prekršku, čemur je prvo sodišče sledilo s sklepom, opr. št. PR 212/2022 z dne 4. 3. 2022. 5. Obdolženec je sklepu o začasnem odvzemu njegovega vozniškega dovoljenja ugovarjal, vsebina ugovora je povzeta v točki 3 izpodbijanega sklepa, čemur pa prvo sodišče ni sledilo in je njegov ugovor z izpodbijanim sklepom tudi argumentirano zavrnilo.

6. Obdolženec v pritožbenih navedbah ponavlja svoje nestrinjanje z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, kar je obrazložil že v ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ponovno zatrjuje, da ga policista nista ustavila v prometu, saj ni vozil, temveč sta mu odredila preizkus alkoholiziranosti, ko je zgolj stal na svojem dvorišču. Sklepu sodišča prve stopnje očita nezakonitost, krivičnost, nepoštenost in neresničnost ter v zvezi s tem zatrjuje, da samo trditve policistov, ki pridejo k tebi domov na dvorišče, nikakor ne more pomeniti nobenega utemeljenega suma.

7. Kot je pojasnilo že prvo sodišče v izpodbijanem sklepu, iz določbe prvega odstavka člena 113a ZP-1 izhaja, da le v primeru, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni organ v petih dneh ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Pri tem se skladno s prvim odstavkom 113.b člena ZP-1 sodišče pri odločanju o predlogu o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja omeji zgolj na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem vozniškega dovoljenja.

8. Pritožba zaključek o obstoju utemeljenega suma izpodbija neutemeljeno, saj ga sodišče prve stopnje ni gradilo zgolj na podlagi trditev policistov, kot to očitno napačno razume pritožnik, temveč je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja tako iz navedb v obdolžilnem predlogu kot tudi iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki je skladno z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina in ki kljub temu, da ga obdolženec ni želel podpisati, pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti izhaja, da je bil obdolžencu preizkus odrejen kot vozniku, ki pa ga je odklonil, pri tem pa zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, kot je prvo sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, ne predstavlja nezakonitega dokaza, saj je bil sestavljen v skladu z določbo člena 107 ZPrCP, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča verjetnost, da je obdolženec storil očitani prekršek večja od verjetnosti, da prekrška ni storil. 9. Pri tem je obdolžencu pojasniti, da je namen obravnavanega postopka le presoja obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitani prekršek (prvi odstavek člena 113 ZP-1), dokazna ocena ostalih predloženih in predlaganih dokazov s strani obrambe in predlagatelja pa je pridržana sodišču, ki bo odločalo o obdolženčevi morebitni odgovornosti. Zato so tudi vse nadaljnje pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje očitanega prekrška, navedbe, ki so prepuščene v odločanje sodišču, ki bo odločalo o obdolženčevem subjektivnem odnosu do storjenega prekrška.

10. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo obdolženca, ki je v celoti neutemeljena, zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1) izpodbijani sklep potrditi.

11. Obdolženec ni uspel z vloženo pritožbo, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 144 ZP-1 moral v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe o prekršku plačati sodno takso za pritožbo po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 EUR, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.