Jedro

V obrazložitvi izpodbijane sodbe so popolnoma izostali razlogi o tem, katere konkretne obteževalne in olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri obsojencu izrečene enotne zaporne kazni in kako jih je ovrednotilo.

Utemeljitev sodišča ne izpolnjuje zahteve po obrazloženi sodni odločbi ter izpodbijane sodbe v tem delu niti ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedeno sodbo v postopku t. i. neprave obnove pravnomočne sodbe: (i) Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 42226/2021 z dne 24. 12. 2021, pravnomočno dne 24. 12. 2021, s katero je bila obsojencu izrečena kazen dve leti in štiri mesece zapora; (ii) Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 20480/2020 z dne 12. 10. 2021, pravnomočno dne 30. 11. 2021, s katero je bila obsojencu izrečena kazen šest mesecev zapora; (iii) Okrajnega sodišča v Kamniku II K 1783/2021 z dne 25. 11. 2021, pravnomočno dne 4. 1. 2022, s katero je bila obsojencu izrečena kazen sedem mesecev zapora; (iv) Okrajnega sodišča v Kamniku II K 66023/2021 z dne 23. 12. 2021, pravnomočno dne 29. 1. 2022, s katero je bila obsojencu izrečena kazen dva meseca zapora; (v) Okrajnega sodišča v Grosupljem I K 18097/2020 z dne 14. 4. 2022, pravnomočno dne 22. 2. 2022, s katero je bila obsojencu izrečena kazen dva meseca zapora in (vi) Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 65277/2021 z dne 27. 1. 2022, pravnomočno dne 8. 3. 2022, s katero je bila obsojencu izrečena kazen šest mesecev zapora, glede odločbe o kazni spremenilo tako, da je obsojenemu A. A. na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen štiri leta in dva meseca zapora. Po določbi 56. člena KZ-1 (pravilno: prvega odstavka 55. člena KZ-1) je obsojencu v izrečeno kazen vštelo delno prestano kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 42226/2021 z dne 24. 12. 2021. Odločilo je, da v preostalem ostanejo navedene pravnomočne sodbe nespremenjene.

2. Zoper sodbo je obsojenec vložil laično pritožbo, v kateri predlaga, da naj mu sodišče druge stopnje glede na število združenih zapornih kazni „izrečeno enotno kazen zapora zniža za več kot le en mesec.“

3. Ob odločanju o pritožbi obsojenca je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti.

4. Po preizkusu izpodbijane sodbe in preučitvi podatkov spisa sodišče druge stopnje pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da so pogoji za odmero kazni obsojencu določeni v prvem odstavku 55. člena KZ-1, ki jih je utemeljilo v točkah 6 in 7 obrazložitve sodbe, ter posledično za izrek enotne zaporne kazni po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1, izpolnjeni.

5. Kot navedeno se obsojenec v pritožbi zavzema za znižanje izrečene enotne kazni zapora. Stališče sodišča prve stopnje, da se v postopku t. i. neprave obnove pri odmeri izrečene enotne kazni zapora upoštevajo samo tiste obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so bile že upoštevane pri odmeri zaporne kazni v posamičnih pravnomočnih sodbah v rednem kazenskem postopku (točka 8 sodbe), je sicer pravilno, vendar pa so v nadaljnji obrazložitvi izpodbijane sodbe popolnoma izostali razlogi o tem, katere konkretne obteževalne in olajševalne okoliščine je upoštevalo pri odmeri obsojencu izrečene enotne zaporne kazni in kako jih je ovrednotilo. Utemeljitev prvostopenjskega sodišča, da je po seznanitvi in vrednotenju vseh okoliščin pomembnih za odmero kazni zaključilo, da je glede na okoliščine kaznivih dejanj in stopnjo obsojenčeve kazenske odgovornosti v okviru posameznih kazenskih postopkov, ustrezen izrek enotne kazni v trajanju štirih let in dva meseca zapora ter da ob nujnem upoštevanju izkazane storilčeve družbene nevarnosti nižja enotna kazen ne bi dosegla svojega namena in glede na okoliščine tudi ne bi bila upravičena, je namreč tako posplošena, da ne izpolnjuje zahteve po obrazloženi sodni odločbi ter izpodbijane sodbe v tem delu niti ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP).

6. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi obsojenca izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. V ponovljenem sojenju bo moralo prvostopenjsko sodišče ponovno odločiti o predlogih državne tožilke za združitev kazni ter skladno z izrecno zakonsko zahtevo v določbi petega odstavka 407. člena ZKP1 pred izdajo nove sodbe obsojenca tudi zaslišati. V obrazložitvi sodbe bo moralo pojasniti, katere konkretne obteževalne in olajševalne okoliščine (že upoštevane pri izreku posamičnih kazni v pravnomočnih sodbah, ki so predmet postopka t. i. neprave obnove) je upoštevalo pri odmeri obsojencu izrečene enotne zaporne kazni in jih ustrezno ovrednotiti ter za svojo presojo navesti določne in argumentirane razloge, pri vštetju že delno prestane kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 42226/2021 pa upoštevati tudi čas pridržanja in pripora od dne 21.9.2021 dalje.

1 Novo sodbo izda izvenobravnavni sodnik na predlog državnega tožilca, če je tekel postopek na njegovo zahtevo ali obsojenca. Če je predlog podal državni tožilec, izvenobravnavni sodnik pred izdajo nove sodbe zasliši obsojenca. Če je predlog podal obsojenec, izvenobravnavni sodnik pred izdajo nove sodbe posreduje predlog državnemu tožilcu, ki se lahko do njega opredeli v roku osem dni.