Jedro

Glede na to, da sta izvedenca odgovarjala na enaka vprašanja, ki jih je postavilo sodišče, ni razlogov, da bi sodišče za opravljena mnenja uporabilo različne kriterije za odmero nagrade izvedencu.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 9. 10. 2019 Psihiatrični bolnišnici A., B. cesta 33, A. za opravljeno izvedensko delo v individualnem delovnem sporu opr. št. Pd 406/2016, odmerilo nagrado in stroške v znesku 1.664,00 EUR in DDV v znesku 366,08 EUR, skupno torej 2.030,08 EUR (I. točka izreka). Plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska-služba Delovnega sodišča v Mariboru iz sredstev predujma tožeče stranke na transakcijski račun Psihiatrične bolnišnice A., št. ... (II. točka izreka). Plačilo se izvede najpozneje v 45 dneh od izdaje tega sklepa in po prejemu tega sklepa mora Psihiatrična bolnišnica A. v roku 8 dni izplačati sodišču e-račun (III. in IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje prvotožena stranka in navaja, da sklep o odmeri nagrade izvedenski instituciji Psihiatrični bolnišnici A. ni pravilen in ni zakonit. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje stopnje razveljavi ter odmero nagrade izvedenski instituciji Psihiatrični bolnišnici A. zniža tako, da izvedenski instituciji določi znesek nagrade v višini za manj obsežno in manj zahtevno zadevo, ko gre za nagrado za izvedenko C.C., za izvedenca D.D. pa znesek nagrade ne določi, saj njegovo delo ne dosega standardov izvedenskega mnenja. Podredno pa predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Sodišče prve stopnje je za izvedensko delo, ki ga je opravila C.C., univ. dipl. psih. specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka, določilo nagrado v višini 832,00 EUR, za izvedensko delo, ki ga je pripravil asist. mag. D.D., dr. med. specialist psihiater pa znesek v višini 832,00 EUR, kar skupaj z DDV znaša 2.030,08 EUR. Po mnenju prvotožene stranke sodišče nagrade in stroškov ni odmerilo v skladu z določbo 42. člena Pravilnika, na podlagi katerega sodišče zahtevnost izvida in mnenja ali cenitve ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja in čas, ki ga ima sodni izvedenec oziroma sodni cenilec na voljo, da izvid in mnenje ali cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ali cenitve. Mnenj, ki sta ju izdelala izvedenca, ni mogoče opredeliti kot zelo zahtevni izvedenski mnenji. Po naravi zadeve gre za manj obsežno zadevo, ki ni zelo zahtevna, saj ni bilo potrebno izvesti več različnih psiholoških testov, poleg tega pa ni bilo potrebno opraviti več ur pogovora s preiskovano osebo (tožnico). Sicer pa izvedenec D.D. sploh ni pripravil izvedenskega mnenja, saj ta po vsebini sploh ne predstavlja standarda izvedenskega mnenja, temveč gre za pripravljalno vlogo tožeče stranke. Gre za pristransko in za očitno nestrokovno delo izvedenca, ki se je osredotočil na polemiziranje s toženima strankama. Zaradi vsega navedenega prvotožena stranka predlaga, da sodišče izvedencu D.D. ne odmeri nobene nagrade. Nagrado prejme izvedenec le v primeru, ko izvedensko mnenje dejansko izdela. Dokument, ki ga je imenovani pripravil pa temu pojmu ne ustreza. Skladno s smernicami za opravljanje izvedenskega dela mora izvedenec sodelovati neodvisno in ne sme biti podvržen nobenim pritiskom, ki bi lahko vplivali na oblikovanje izvedenskega mnenja. Prvotožena stranka pa se tudi z mnenjem C.C. vsebinsko ne strinja, vendar ne oporeka, da je mnenje izdelano.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka prerekala trditve prvotožene stranke v pritožbi in navedla, da sta izvedenca opravila izvid in podala mnenje ter v svojem mnenju odgovorila na zastavljena vprašanja sodišča. Pritožbene trditve prvotožene stranke, da izvedenec D.D. sploh ni izdelal izvedenskega mnenja, temveč da njegovo mnenje predstavlja pripravljalno vlogo tožeče stranke, je žaljiva vrednostna sodba prvotožene stranke, ki ni utemeljena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče je s sklepom opr. št. Pd 406/2016 z dne 19. 8. 2019 določilo Psihiatrično bolnišnico A., da v predmetnem individualnem delovnem sporu izdela izvedensko mnenje s področja psihiatrije in klinične psihologije. Izvedensko mnenje znotraj postavljene institucije sta izdelala C.C., univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije in mag. D.D., dr. med., specialist psihiater in psihoterapevt. 7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado in stroške izvedenca v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (42. členom). Sodišče je pravilno odmerilo nagrado za vsakega izvedenca v višini 832,00 EUR (brez DDV) in na osnovi tega določilo nagrado izvedenski instituciji v višini 1.664,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV-jem znaša 2.030,08 EUR.

8. Sodišče je zakonito in pravilno odmerilo nagrado za izvedensko delo, ki ga je opravila C.C., univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije ter ki ga je opravil mag. D.D., dr. med., specialist psihiater in psihoterapevt v skupnem znesku 832,00 EUR, saj je v istih zneskih odmerilo nagrado tudi za izvedensko mnenje, ki ga je opravil dr. E.E., ko je sodišče določilo strokovno izvedensko institucijo F. fakulteto Univerze v G., Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja. Glede na to, da sta izvedenca odgovarjala na enaka vprašanja, ki jih je postavilo sodišče, ni razlogov, da bi sodišče za opravljena mnenja uporabilo različne kriterije za odmero nagrade izvedencu.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo prvotožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 10. 2019. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k rešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP).