Jedro

Glede na 67. člen DZ je tožničina tožba sklepčna, saj ji iz tega, kar navaja, po pravu pripada to, kar zahteva. To, da naj v času nakupa spornih nepremičnin zakonska zveza ne bi več obstajala, je dejstvo, ki bi ga toženec lahko navajal in dokazoval v svojo obrambo, pa tega ni storil. Enako velja za pritožbeno navedbo, da je bil edini resnični in ne samo formalni kupec sam in da tožnica ni nič prispevala. Ker pa toženec na tožbo ni odgovoril, se šteje, da je priznal vse tožničine tožbene trditve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, da sodita v skupno premoženje nje in toženca nepremičnini z ID znakom parcela 1 k. o. X in z ID znakom parcela 2 k. o. X in da je delež obeh pravdnih strank na navedenem premoženju enak, do 1/2. Odločilo je tudi o stroških.

2. Toženec se je proti zamudni sodbi pritožil. Nasprotuje razlogom sodišča, da iz navedenih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka in da navedbe niso v nasprotju s priloženimi dokazi. Trdi, da so. Navaja, da ne drži, da bi predmetne nepremičnine pravdni stranki kupili tekom trajanja zakonske zveze, in da je tožnica za nakup prispevala denarna sredstva, pač pa je nepremičnini 1. 7. 2018 kupil sam, pri čemer je zakonska zveza dejansko prenehala obstajati že v l. 2015. Od tedaj nista več živela skupaj in imela nič več skupnega. Tožbeni zahtevek je zato po njegovem glede na določbe 67. čl. Družinskega zakonika nesklepčen, dejansko stanje pa nepravilno ugotovljeno. Predlaga razveljavitev zamudne sodne in ponovno odločanje.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev ter opredeljuje svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi pogoji, ki jih 1. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za izdajo zamudne sodbe zahteva: pravilna vročitev tožbe toženki, odsotnost odgovora na tožbo, sklepčnost tožbe, to, da dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik oziroma s splošno znanimi dejstvi, in ne gre tudi za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku.

6. Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da so dejstva, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja, resnična, ker jih tožena stranka ni prerekala. Drži, da ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik oziroma s splošno znanimi dejstvi, vendar v obravnavani zadevi tudi niso. Tožnica v tožbi navaja, da je tožbo za razvezo zakonske zveze s tožencem, ki je bila sklenjena l. 1993, vložila 21. 5. 2020 in da sta tekom te zakonske zveze s kupoprodajno pogodbo pridobila sporni nepremičnini, ki sta se samo formalno glasili na ime toženca kot kupca, kupljeni pa sta bili s skupnim premoženjem, torej z denarjem, pridobljenim z delom tekom trajanja njune zakonske zveze. Navedeno ni v nasprotju z ničemer, kar je tožnica priložila svoji tožbi in toženec tudi ne navaja konkretno, kaj točno naj bi bilo s katerim predloženim dokazilom v nasprotju.

7. Po 67. čl. Družinskega zakonika so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

8. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožničina tožba sklepčna, saj ji iz tega, kar navaja, po pravu pripada to, kar zahteva. To, da naj v času nakupa spornih nepremičnin zakonska zveza ne bi več obstajala, je dejstvo, ki bi ga toženec lahko navajal in dokazoval v svojo obrambo, pa tega ni storil. Enako velja za pritožbeno navedbo, da je bil edini resnični in ne samo formalni kupec sam in da tožnica ni nič prispevala. Ker pa toženec na tožbo ni odgovoril, se šteje, da je priznal vse tožničine tožbene trditve.

9. Pritožba je zato neutemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je to na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo zavrnilo, izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje pa potrdilo.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnik stroškov ni priglasil, glede na vsebino njegove pritožbe ter glede na to, da je izpodbijana zamudna sodba, pritožbeno sodišče odgovor na pritožbo ocenjuje za nepotrebno vlogo, s katero si tožnica ni mogla koristiti, zato strošek zanjo ni bil potreben in ga trpi tožnica sama (155. čl. ZPP).