Jedro

Izračun nujnega deleža (in razpoložljivega dela, zmanjšanja oporočnih razpolaganj in vrnitev daril) opravi zapuščinsko (in ne pravdno sodišče), kako se ugotovi vrednost zapuščine pa je določeno v 28. členu ZD.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zapuščinski postopek prekine (I. točka izreka) in A. A. napotilo, da zoper B. B., C. C., D. D., E. B., F. C., G. G., H. H., I. I., J. I., K. K., L. K. in M. K. vloži tožbo z ustrezno oblikovanim zahtevkom na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem N. K. sodi oziroma se všteva darilo oziroma prejeta kupnina za stanovanje na naslovu ..., Ljubljana (posamezni del 0000-3), garažo (posamezni del 0000-41) in nepremičnino, parcelna številka ..., k. o. ..., ki jih je zapustnik podaril svojim trem hčerkam iz drugega zakona, te pa so te nepremičnine prodale1 (II. točka izreka). Določilo je rok 30 dni po pravnomočnosti sklepa za vložitev tožbe, če tožba ne bo vložena, pa bo sodišče postopek nadaljevalo ne glede na zahtevek, glede katerega je imenovano osebo napotilo na pravdo (III. točka izreka). Zapuščinski postopek je prekinilo za 30 dni, šteto od pravnomočnosti sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, če bo v tem roku vložena ustrezna tožba (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep so se pritožili v uvodu tega sklepa navedeni udeleženci (zapustnikovi hčerki iz drugega zakona B. B. in C. C. ter njuni potomci). Sklep izpodbijajo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Ponavljajo, da s sklenitvijo prodajne pogodbe za podarjeno stanovanje podarjeno premoženje ni več v premoženjski sferi obdarjenk. Vrnitve darila zaradi morebitnega prikrajšanja nujnega deleža ni mogoče zahtevati od drugih dedičev kot od dedičev in concreto. Ker sta se B. B. in C. C. v svojem imenu dedovanja odpovedali, njuni potomci pa darila niso prejeli, od njih ni mogoče zahtevati vrnitve darila zaradi morebitnega prikrajšanja nujnega deleža. Zato ni dejanske podlage za napotitev na pravdo.

3. Na vročeno pritožbo ostali dediči oziroma udeleženci niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ni dvoma, da je del premoženja zapustnika rezerviran za nujne dediče. Ti imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (26. člen Zakona o dedovanju; ZD). Zakonita dedinja hčerka zapustnika A. A. v predmetnem zapuščinskem postopku uveljavlja prikrajšanje nujnega deleža, ker je zapustnik za časa življenja hčerkam B. B., C. C. in O. I. podaril nepremičnino v Ljubljani, ki je bila kasneje prodana in predstavlja glavnino njegovega premoženja ter zahteva vrnitev darila oziroma prejete kupnine za podarjeno nepremičnino v zapuščino.

6. V primeru, ko zapustnik svoje premoženje razda2 že za življenja, nujni dedič pa uveljavlja pravico do nujnega deleža, predstavlja obračunsko vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, samo vrednost daril, kritje nujnega deleža pa se izvrši z vrnitvijo daril (35. člen ZD). Vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni možno, dokler se ne ugotovi, za kolikšno prikrajšanje gre, saj se darila vračajo le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega deleža odpravi oziroma po zakonski dikciji prvega odstavka 34. člena ZD "kolikor je treba, da se dopolni nujni delež". Kolikšno je prikrajšanje, je odvisno od vrednosti deleža, ta vrednost pa od vrednosti zapuščine.3

7. Izračun nujnega deleža (in razpoložljivega dela, zmanjšanja oporočnih razpolaganj in vrnitev daril) opravi zapuščinsko (in ne pravdno sodišče), kako se ugotovi vrednost zapuščine pa je določeno v 28. členu ZD.

8. Če je prikrajšan nujni delež, se v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZD, oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Pritožniki so že v vlogi z dne 2. 3. 2021 (kot sedaj tudi v pritožbi) trdili, da B. B. in C. C. nista dedinji in concreto in zato od njiju vrnitve darila ni mogoče zahtevati (od njunih potomcev pa ne, ker od zapustnika niso nič prejeli, podarjena stvar je tudi že prodana). Na trditev sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo (jo je le povzelo), ali so v zvezi s tem med dediči morda sporna dejstva, pa ni ugotavljalo.

9. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZD je nujni delež prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del. Zakonita dedinja hčerka zapustnika A. A. zatrjuje, da je nujni delež prikrajšan, pritožniki pa so na naroku dne 26. 8. 2022 vztrajali, da do prikrajšanja nujnega deleža ni prišlo. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje zmotno (preuranjeno) sklepalo, da je treba zapuščinski postopek prekiniti in dedinjo napotiti na pravdo, ker je med dediči spor glede prikrajšanja nujnega deleža in potrebnega vračanja daril. V skladu s prvim odstavkom 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo (ali na upravni postopek), če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.4 Katera dejstva so med dediči v zvezi s tem, ali je nujni delež prikrajšan ali ne, sporna oziroma katera dejstva so sporna glede dolžnosti vračanja daril, sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo (glede na to, da vsi poklicani dediči na naroku niso bili prisotni, tega niti ni moglo storiti).

10. Poleg tega izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje razlogom sklepa. Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dedinjo A. A. na pravdo napotilo zaradi ugotovitve ali v zapuščino sodi oziroma se všteva darilo oziroma prejeta kupnina, iz obrazložitve sklepa pa izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek prekinilo in navedeno dedinjo napotilo na pravdo, ker je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino oziroma se upošteva pri obsegu zapuščine (3. točka obrazložitve). Poleg tega iz spisa ne izhaja, da bi bilo med udeleženci zapuščinskega postopka sporno, da v zapuščino sodijo denarna sredstva in polavtomatska pištola. Pri tem se ni izpostavilo, da določeno premoženje ne sodi v zapuščino, ker je le formalno last zapustnika oziroma, da je določeno premoženje le formalno last dediča, dejansko pa je od zapustnika in zato tudi sodi v zapuščino. Podlage za prekinitev postopka in napotitev dedinje A. A. na pravdo iz tega razloga zato sodišče prve stopnje nima.

11. Ker ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti, in ker izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje razlogom sklepa, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku5 v zvezi s 163. členom ZD), kar narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa.

12. Sodišče prve stopnje mora v zapuščinskem postopku najprej ugotoviti, katera dejstva (ali uporaba prava) so med poklicanimi dediči sporna. Če ugotovi, da o tem med njimi ni spora, mora samo rešiti pravna vprašanja (pri tem mora upoštevati specifične okoliščine primera - ena od obdarjenk je umrla pred zapustnikom6, drugi dve sta se v svojem imenu dedovanju odpovedali, darilo pa je prodano in trdita, da nista dedinji in concreto) in le, če ugotovi nasprotno, postopek prekiniti (na podlagi določb ZD7).

13. Pritožbi je zato treba ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), da ravna v zgoraj navedeni smeri.

1 Pravilno: nepremičnino so prodali obdarjenki B. B. in C. C. ter dediči po pokojni obdarjenki O. I. 2 V obravnavani zadevi sicer v pretežnem delu in ne v celoti. 3 VSL Sodba II Cp 1832/2019 z dne 23. 4. 2020. 4 V skladu s 212. členom ZD postopek prekine tudi (in napoti na pravdno ali upravni postopek), če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava glede tega, ali kakšno premoženje spada v zapuščino oziroma zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. 5 V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP). 6 VSRS Sodba II Ips 230/2017 z dne 6. 12. 2018, I Cp 149/2013 z dne 20. 2. 2013. 7 Prekinitev postopka je sicer še možna, če so podani pogoji iz 206. člena ZPP.