Jedro

Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokazov, ampak odloči po 318. členu ZPP na podlagi spisovnega gradiva. Torej je zahtevek pritožbe po izvedbi določenih dokazov brez pravne podlage.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep ter v izpodbijani II. in III. točki izreka zamudna sodba sodišča prve stopnje potrdita.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, z zamudno sodbo pa je pod I. točko izreka toženi stranki naložilo v plačilo tožeči stranki odškodnino v znesku 350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.11.2011 dalje do plačila, pod II. točko izreka je v presežku tožbeni zahtevek, to je za znesek 1.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot neutemeljenega zavrnilo, pod III. točko izreka pa je toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 214,04 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožena stranka, laično, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagane odločitve. V pritožbi navaja, da je žalostna, ker je sodišče zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker bi bilo sicer razvidno, da je tožeča stranka na sodišču lagala, kar enako velja za njeno mater. Odvetnik Č. je tožnico točno napotil, kako mora govoriti, kar pa je bilo nasprotno njeni izjavi na policiji.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo tožene stranke zavrača pritožbene navedbe, trdi in obrazlaga žaljivost pritožbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Zoper zamudno sodbo v njeni odločitvi pod II. in III. točko izreka se je v roku pritožila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi, podrejeno, da jo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo v celoti ugoditi pritožbi, ker tožena stranka nanjo ni odgovorila in je tudi bila opozorjena, da bo, če na tožbo ne odgovori, tožbenemu zahtevku ugodeno. Če je sodišče smatralo, da zahtevek ni v celoti utemeljen, bi moralo tožnico pozvati na dopolnitev njenih navedb. Ni res, da tožnica tožbi ni predložila nobene zdravstvene dokumentacije o poteku zdravljenja, saj je predlagala vpogled v spis II K 22577/2010, v katerem je vsa ta zdravstvena dokumentacija in predlagala je tudi izvedenca medicinske stroke. Ne razume, zakaj se sodišče sklicuje na neko prakso II K 22577/2010 in na nekega „Fischerja“, ne da bi pri tem navedlo podatke o tej praksi in o tem „Fischerju“, kar je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Obseg bolečin, nelagodnosti in stopnjo strahu pri tožnici zaradi zadobljenih poškodb s strani tožene stranke, bi bilo možno ugotoviti le z zaslišanjem tožnice, če je sodišče prve stopnje že imelo pomisleke v utemeljenost zahtevka.

5. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo strinja, da se zadeva vrne na sodišče prve stopnje, kjer se bo lahko vse na novo raziskalo, obrazlaga sam dogodek in smatra, da je odškodnina odmerjena previsoko glede na 430,00 EUR njene pokojnine.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi tožene stranke zoper sklep:

7. Kot pravilno pojasni sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, se po tretjem odstavku 117. člena ZPP po šestih mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tožena stranka svojo zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje vložila kar 11 mesecev od zamude, je to storila očitano prepozno in je zato ta njena zahteva nedovoljena.

8. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi tožeče stranke zoper zamudno sodbo:

9. Po izrecni določbi četrtega odstavka 318. člena ZPP sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Po tej določbi je sodišče prve stopnje, v kolikor je z izpodbijano zamudno sodbo tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo, tudi pravilno postopalo. Tako je zmotna pritožbena trditev o ugoditvi tožbenemu zahtevku v celoti, ker ni bilo odgovora na tožbo, saj to velja le za primer, da utemeljenost zahtevka izhaja iz v tožbi navedenih dejstev in da ta dejstva niso v nasprotju z v spis vloženimi dokazi ali s splošno znanimi dejstvi (3. in 4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Na dopolnitev navedb tožečo stranko ni bilo pozivati, ker so bile v tožbi potrebne navedbe o relevantnih dejstvih glede temelja, kot glede višine tožbenega zahtevka in dopolnjevanje teh navedb ni bilo potrebno, ker na odločitev o zahtevku to ne bi vplivalo. Pri izdaji zamudne sodbe sodišče ne izvaja dokazov, ampak odloči po 318. členu ZPP, kot to izhaja že iz razlogov izpodbijane zamudne sodbe, na podlagi spisovnega gradiva. Torej je zahtevek pritožbe po izvedbi določenih dokazov brez pravne podlage.

10. Ko se pritožba dela nepoučeno glede sodne prakse II K 22577/2010 in glede „Fischerja“, je to njeno očitno sprenevedanje. Citirani sodni primer je kot dokaz bil predlagan že v tožbi s strani tožeče stranke, sistem razvrstitve poškodb v stopnje po Fischerju pa je v pravni teoriji široko znan in predstavljen v številnih delih pravnih strokovnjakov (pri nas npr. dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Lojze Ude, mag. Lidija Koman Perenič), tako, da je neverjetno, da ne bi bil znan tudi pooblaščencu tožeče stranke kot pravnemu strokovnjaku.

11. Pritožbeno sodišče v celoti sledi sodišču prve stopnje tudi glede opredelitve o posledicah poškodb tožnice in nevšečnostmi med zdravljenjem, v kolikor glede tega ne sledi tožbenim navedbam, saj vsi ti zaključki temeljijo na splošno znanih dejstvih in se je sodišče nanje oprlo skladno določbi 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Ob tako podanih pravnorelevantnih dejstvih je materialnopravno pravilna ter drugemu odstavku 179. člena in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter sodni praksi skladna v izpodbijani zamudni sodbi odmerjena odškodnina in je pritožbeno zgražanje o njeni neprimernosti brez realne osnove.

12. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po drugem odstavku 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo zamudno sodbo (353. člen ZPP).

O stroških pritožbenega postopka:

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP in je skladna 154. in 155. členu ZPP. Stranki sta dolžni kriti vsaka svoje stroške, saj s pritožbama nista uspeli, tožeča stranka pa v odgovoru na pritožbo tožene stranke, za katerega zahteva povrnitev stroškov, ni navajala ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče lahko s pridom uporabilo za lažjo in hitrejšo odločitev o pritožbi, torej ta njen strošek za pritožbeni postopek ni bil potreben.