7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki jo zastopa njen zakoniti zastopnik B. B., Ž. in Ž., na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1235/2005 z dne 26. 10. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1129/2005 z dne 22. 6. 2005 in z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 1822-11/236-887/2003/1 z dne 15. 7. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je kot očitno neutemeljeno zavrnilo prošnjo pritožnice za priznanje azila v Republiki Sloveniji in odločilo, da mora v roku treh dni od pravnomočno končanega azilnega postopka zapustiti državo. Zoper navedeno odločitev je pritožnica vložila tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je pritožbi delno ugodilo in odpravilo 2. točko izreka odločbe MNZ, v preostalem delu pa je zavrnilo pritožbo pritožnice in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.

Pritožnica trdi, da so ji bili kršeni 5., 8., 14., 21., 23., 25., 33., 32., 43., 50., 51. in 54. člen Ustave. Navaja, da je vložila prošnjo za azil skupaj s svojimi starši. Njim je bila prošnja za azil zavržena. Rojena naj bi bila v Republiki Sloveniji in naj ne bi nikoli živela v Bosni in Hercegovini. Oče pritožnice B. B. naj bi bil "nezakonito izbrisan iz registra stalnega prebivalstva" zaradi etničnega razlikovanja, zato naj bi bil celotni družini kršen 14. člen Ustave. Zaradi "retroaktivnega odvzema" državljanstva naj bi bila družina A. "podvržena mučenju in nečloveškemu ravnanju", s čimer naj bi jim bil kršen 18. člen Ustave. V postopkih pred državnimi organi naj se jim ne bi zagotavljajo spoštovanje in varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, zato naj bi bil družini A. kršen 21. člen Ustave. Ker naj sodišča ne bi vsebinsko obravnavala tožbe in pritožbe, naj bi bil kršen 23. in 25. člen Ustave. Pritožnica meni, da bi sodišča morala pri odločanju o prošnji za azil upoštevati "nezakoniti izbris" očeta pritožnice. Ker naj bi bili očetu pritožnice B. B. odvzeti vsi osebni dokumenti, naj bi bila odvzeta svoboda gibanja (32. člen Ustave) celotni družini A. Pritožnica se tudi sklicuje na 30. člen Ustave (pravica do rehabilitacije in odškodnine), saj meni da je "po krivem obsojena na apatrijo". Ustavnemu sodišču predlaga, naj na podlagi 26. člena Ustave odloči o primerni odškodnini, in prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

B.

V ustavni pritožbi je navedeno, da pritožnico po pooblastilu njenega zakonitega zastopnika B. B. zastopa C. C. C. Pooblaščenka je bila pozvana na dopolnitev ustavne pritožbe z ustreznim pooblastilom in manjkajočimi posamičnimi akti. Dopolnitev ustavne pritožbe je podpisana s strani B. B., priloženi so manjkajoči akti, ni pa bilo priloženo pooblastilo za zastopanje. Ker je zakoniti zastopnik pritožnice sam podpisal ustavno pritožbo in njeno dopolnitev, je Ustavno sodišče štelo, da je ustavno pritožbo vložil zakoniti zastopnik pritožnice.

Predmet te ustavne pritožbe je vprašanje, ali so bile pritožnici v azilnem postopku kršene zatrjevane ustavne pravice. Zato te ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z očitki, ki se nanašajo na morebitno kršitev ustavnih pravic pritožničinemu očetu B. B. pri "izbrisu iz registra stalnega prebivališča" ali v postopku za pridobitev državljanstva članov družine A. Povedano drugače, pritožnica ustavne pritožbe v postopku za priznanje azila ne more utemeljiti z navedbami o nezakonitem izbrisu njenega očeta iz registra stalnega prebivalstva. Zgolj okoliščina, da si pritožnica pravo razlaga drugače od upravnega organa oziroma sodišč, sama po sebi še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice. Zato so neutemeljeni očitki pritožnice o kršitvi 14., 18., 32. in 43. člena Ustave.

Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ki je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve. Tej zahtevi sta sodišči zadostili, saj sta tožbo in pritožbo vsebinsko obravnavali. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice z odločitvijo in dejstvo, da pritožnica ni uspela s pravnimi sredstvi, pa za sklep o kršitvi pravice do sodnega varstva ne zadošča.

Neutemeljeni so tudi očitki pritožnice, da ji je bila kršena pravica do pritožbe (25. člen Ustave). Ta ustavna pravica posamezniku zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov. Pritožnica je pravno sredstvo imela na razpolago tako zoper odločitev upravnega organa kot zoper odločitev Upravnega sodišča, kar je tudi izkoristila. Več od pravice do pritožbe pa ta ustavna določba ne zagotavlja.

Pravica do rehabilitacije in odškodnine (30. člen Ustave) je ustavna pravica tiste osebe, ki je bila prizadeta s posledicami neupravičene kazenske sodbe. Ker se je v konkretnem postopku odločalo o pravici do azila pritožnice, so neutemeljeni očitki pritožnice, da ji je bil z ravnanjem državnim organov kršen 30. člen Ustave.

Ker sta 5. in 8. člen Ustave vsebovana v splošnih določbah in ne urejata kakšne izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se nanju za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. Pritožnica zatrjuje tudi kršitev 21., 33., 50., 51. in 54. člena Ustave, vendar jih ne utemelji, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Morebitne odškodninske zahtevke iz naslova domnevnih kršitev ustavnih pravic lahko pritožnica uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Šele po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku pa lahko ob pogojih Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) vloži tudi ustavno pritožbo. Zato je neutemeljen njen zahtevek, naj Ustavno sodišče odloči o primerni odškodnini.

Pritožnica predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks. Ustavno sodišče pojasnjuje, da pritožnici v postopku pred Ustavnim sodiščem ni treba plačati sodne takse.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan