Jedro

Tipična kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju ustreza abstraktnemu tipu causa acquirendi, dopolnjeni s prvinama zaupnosti (kontekst medčloveškega odnosa) in aleatornosti. Pogodbenici v konkretni zadevi sta takšno abstraktno kavzo dopustno še konkretizirali in dopolnili z okoliščino dolgoletne pretekle skrbi preživljalke za preživljanko.

Izrek

Pritožbi se zavrneta ter se izpodbijana sodba in dopolni sklep potrdita.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi tožeča stranka uveljavlja ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo sklenili V. B. in Z. B. Posledično zahteva tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na spornih nepremičninah ter vzpostavitev prejšnjega stanja.

2. Sodišče je tožbene zahtevke zavrnilo, tožečo stranko pa je obsodilo na povrnitev pravdnih stroškov prvotožene stranke v znesku 1.674,45 EUR ter drugotožene stranke v znesku 882,43 EUR.

3. Kasneje je izdalo dopolnilni sklep in tožeči stranki še dodatno naložilo povrnitev pravdnih stroškov drugotoženki v višini 792,02 EUR. Proti sodbi vlaga pritožbo tožnica ter se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge iz 338. člena ZPP(1).

4. Pritožnica se ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje, češ da ni podrobno opredelila, katerim moralnim načelom nasprotujejo določila sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Prav tako meni, da so podani vsi pogoji za to, da uveljavlja zgolj delno ničnost sporne pogodbe in sicer v takšnem obsegu, v kakršnem so bila zaradi izpolnitvenega ravnanja preživljanke prikrajšana javna sredstva.

5. Ponavlja, da je bil predmet obveznosti drugotoženke po sporni pogodbi praktično identičen pomoči, ki jo je bila Z. B. dolžna nuditi pokojni V. B. kot družinska pomočnica. Gre za obdobje od leta 2004 do 2011 (z vmesno prekinitvijo). Meni, da že zgolj to ravnanje ustreza kršitvi moralnih načel in obveznosti poštenega ravnanja. Že zato je pogodba nična. Dodaja, da gre tudi za nedopustno kavzo, kako s pogodbo izigrati tožečo stranko, da bi v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD ne mogla uveljavljati vračila sredstev.

6. Dalje trdi, da je sodišče ocenilo, da je očitno problem lahko zgolj v kavzi pogodbe. Meni, da se iz tega razloga sodišče ni opredelilo do kršitve moralnih načel in splošnih načel obligacijskega prava, na katera se je tožeča stranka v tej pravdi sklicevala. Drugotoženka si je preprosto zagotovila dvojno plačilo.

7. Pritožba je bila vročena toženi stranki, nanjo je drugotoženka tudi odgovorila ter izrazila pričakovanje, naj sodišče pritožbo bodisi zavrže bodisi zavrne. Vloga je laična.

8. Tožeča stranka se je pritožila tudi zoper dopolnilni sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo dodatno odločeno o povračilu pravdnih stroškov. Napačnost tega sklepa navezuje na po njenem mnenju napačno odločitev o glavni stvari.

9. Pritožba ni utemeljena.

Uvodno pojasnilo

10. Vse, s čimer pritožnica utemeljuje ničnost pogodbe, ko trdi, da nasprotuje moralnim načelom ter nekaterim temeljnim načelom obligacijskega prava (omenja načelo vestnosti in poštenja), se tudi po presoji pritožbenega sodišča navezuje na kavzo (podlago) pogodbe. Izhaja namreč s teze, da je bil skupen namen pogodbenikov izigrati tožečo stranko ter pridobiti dvojno plačilo za isto delo. Vse to pa spada pod presojo, ali je kavza pogodbe zaradi tega nedopustna. Neutemeljeni so zato očitki pritožnice, da sodišče prve stopnje o tem ni navedlo razlogov. Navedlo jih je namreč v okviru presoje, ali je bila kavza pogodbe nedopustna. Tako bo ravnalo tudi pritožbeno sodišče. Splošno o podlagi (kavzi) pravnega posla

11. Podlaga obveznosti (kavza) je osrednja (tudi nosilna) pogodbena prvina. Gre za institut, ki se je razvil v teoriji obligacijskega prava, svoje izrecno mesto pa je nato našel tudi v pozitivnem pravu. V 39. členu OZ(2) je tako navedeno: „Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog).“ V četrtem odstavku istega člena je predvidena ničnostna sankcija, če ta pogoj ni izpolnjen: „Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična“.

12. Teorija obligacijskega prava nam pojasni, da je kavza skupen namen pogodbenikov. „Obveznost ene stranke ima za svojo kavzo obveznost nasprotne stranke“(3). Kavza vzpostavlja torej razmerje med obligacijama nasprotnih pogodbenih strank. „Večina pogodb ima svoj ekonomski interes, ki ga je mogoče zlahka spoznati. Ta ekonomski interes je bodisi zamenjava ene koristi za drugo bodisi prepustitev koristi brez nasprotne vrednosti“(4) Bistveno torej je, da se med nasprotnima strankama vzpostavi neka ekvivalentost. Ekvivalentno (v smislu načela enake vrednosti dajatev) je namreč vse tisto, kar sta „udeleženca razumela in želela zajeti s svojim odnosom“(5) Avtor(6) navaja primer darilne pogodbe, kjer kot ekvivalent podarjeni stvari stoji nasproti „stanje njegove psihe“ kot posledica akta daritve. To, kako stranki razumeta ekvivalentnost v konkretnem pogodbenem odnosu, po avtorjevem stališču sodi v pojem kavze.

13. Klasična teorija je tako izoblikovala abstraktno zasnovane tipe običajnih pogodbenih podlag (kavz), ki v tipičnih primerih tudi ustrezajo konkretni pogodeni podlagi (kavzi) konkretnih pogodbenih strank. Najbolj tipična primera sta causa acquirendi, ki je značilna za dvostransko obvezne in odplačne pogodb, in causa donandi, ki je značilna za darilne pogodbe. Prvo preveva načelo enake vrednosti dajatve (8. člen OZ)(7), drugo pa darilni namen (animus donandi). „Če ni darilnega namena, je dajatev brez kavze(8).“

14. Obstajajo pa še drugi nameni, ki niso ekonomske narave v ožjem smislu. Pojem subjektivne kavze prav s temi nameni dopolnjuje klasično teorijo o kavzi. To pomeni, da se kavza konkretnega pogodbenega razmerja od tipične kavze lahko tudi odmakne ali drugače: ni nujno, da konkretna pogodbena kavza ustreza kateremu izmed abstraktno oblikovanih tipov kavze (causa solvendi, causa credendi, causa donandi). Poleg ekonomskih in subjektivnih namenov C. nadalje opozarja še na zunanje okoliščine, na katere stranki ne mislita posebej, ker so same po sebi umevne(9) oziroma izhjajo iz drugih (predvsem zunanjih) okoliščin posla. Kot šolski primer takšne okoliščine se navaja primer, da stranka najame sobo s pogledom na pričakovano povorko ob kronanju kralja, zaradi česar je pripravljena plačati bistveno višjo ceno kot sicer.

15. Tipična kavza, ki ustreza pogodbi o dosmrtnem preživljanju, je causa acquirendi. „Causa acquirendi je v tem, da se kdo zaveže zato, da dobi nasprotno zavezo.“(10) To navsezadnje izhaja tudi iz prvega odstavka 557. člena OZ: „S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.“

16. Tipični prvini, ki tako zasnovano (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljenju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Obstajajo seveda metode, po katerih je mogoče izračunavati urno postavko nekega tipičnega dela (npr. nege), a vendarle je neločljiv sestavni del tipičnega razmerja po tej pogodbi tudi kontekst človeškega razmerja med pogodbenima strankama. Prav ta nepremoženjski (človeški) kontekst je za obe pogodbeni stranki v tipičnih primerih odločilnega pomena pri sklepanju pogodbe ter ga v denarju ni mogoče izraziti. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje.

17. Pogodbeni stranki v obravnavani zadevi sta kavzo (podlago) pogodbe še dodatno konkretizirali ter jo vsaj v določeni meri tudi odmaknili od tipične (abstraktne) pogodbene kavze. V samo pogodbo sta namreč izrecno vnesli tudi ugotovitve o dolgoletni pretekli skrbi preživljalke za preživljanko. Prav ta okoliščina je bila po presoji sodišča prve stopnje odločilnega pomena. Enaka je tudi presoja pritožbenega sodišča. Prehod na konkretno raven odločanja

18. Iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju (A8) nedvoumno izhaja, da je predmet obveznosti preživljanke (prenos lastninske pravice na spornih nepremičninah v času njene smrti) v kavzalni zvezi ne le s predmetom obveznosti preživljalke od 8.10.2009 dalje, marveč v odločilni kavzalni zvezi z njeno doslejšnjo finančno pomočjo (5. člen pogodbe) ter vso njeno doslejšnjo pomočjo (2. člen pogodbe).

19. Pri tem ni šlo za zanemarljivo pomoč, marveč za vseskozno (24 urno) nego v obdobju, ki predstavlja znaten (pomemben) del življenja druge toženke. Preživljanka je namreč zbolela za multiplo sklerozo, zato je preživljalka zanjo skrbela že od leta 1977, po letu 1986 pa je bila ta skrb intenzivna tako, kot je natančno opisano v 2. členu sporne pogodbe(11).

20. Takšna kavza (podlaga) pogodbe je dopustna ter v celoti odraža ekvivalentnost (načelo enake vrednosti dajatev) med strankama oziroma ta ekvivalentnost že prima facie ni bila porušena v prid drugotoženke. Zanesljiv zaključek o ekvivalentnosti bi veljal tudi v primeru, če se druga toženka sploh ne bi zavezala k nikakršnemu bodočemu ravnanju, marveč bi bil predmet preživljankine obveznosti zgolj v kavzalni zvezi z vsem preteklim ravnanjem drugotoženke.

21. Tezo pritožnice, da je bil izključen namen pogodbenic, da bi se izigralo tožnico in s tem javni interes, je po prepričanju pritožbenega sodišča zato sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Njena teza o nedopustni podlagi (kavzi) bi bila utemeljena, če med predmetom preživljankine obveznosti in predmetom preživljalkine obveznosti ne bi bilo nobene bistvene kavzalne zveze. O tem bi bilo mogoče razpravljati, če bi se tisto, kar se je v zameno za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah zavezala storiti preživljalka, scela (ali v znatnem, bistvenem delu) prekrivalo z njenim delom družinske pomočnice po odločbah CSD … (priloga A1 in A4). Ker pa sta pogodbenici kavzo (podlago) pogodbe ovsebinili tudi z dolgoletnim preteklim ravnanjem preživljalke (drugotoženke) ter ta pretekli čas časovno nesorazmerno prekaša čas, za katerega je tožnica prejemala plačilo po navedenih pogodbah, ter ta pretekli čas hkrati ustreza izrazito dolgemu življenjskemu obdobju (27 let, od tega 16 neizmerno intenzivnih let), o tem tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče govoriti. Če bi sodišče pogodbi o dosmrtnem preživljanju odreklo veljavnost, bi to izravnalni pravičnosti (ki je pozitivnopravno inkorporirana v institut kavze) nasprotovala do te mere, da bi bilo mogoče govoriti o pravu, ki zanika človeško dostojanstvo in njegovo avtonomijo. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče v celoti sprejema nosilne razloge sodišča prve stopnje, katerih bistvo je vsebovano v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče še dodaja, da iz teh razlogov okoliščin, da je bila drugotoženka s citiranimi odločbami imenovana za družinsko pomočnico (in tudi prejemala plačila), kar je v resnici konkretizacija načela socialne države (2. člen Ustave), na veljavnost sporne pogodbe (zaradi vseh že opisanih okoliščin konkretnega primera) ne more vplivati. Le to pa je predmet presoje pritožbenega sodišča, ne pa morebiti tudi to, kakšen pomen imajo te okoliščine z vidika postopka izdaje odločb CSD ...

22. Ker pritožba ni utemeljena ter obenem niso podani niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Procesno pooblastilo je podana v 353. členu ZPP.

O pritožbi zoper stroške postopka:

23. Dodatnega sklepa o stroških pritožnica vsebinsko ne izpodbija. Odločitev o stroških namreč napada zato, ker naj bi bila odločitev o stranski stvari napačna kot posledica napačne odločitve o glavni stvari. Ker pa odločitev o glavni stvari ni napačna, tudi pritožba zoper odločitev o stroških ni utemeljena.

24. Tudi to pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007-uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa.

Op. št. (2): Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001) Op. št. (3): S. Perović v: Komentar Zakona o obligacionim odnosima, Kulturni centar Gornji Milanovac in Pravni fakultet Kragujevac 1980, 1. knjiga, str. 240. Op. št. (4): S. Cigoj, Obligacije, Ljubljana 1976, str. 39. Op. št. (5): Ž. Đorđevič v: Komentar Zakona o obligacionim odnosima, Kulturni centar Gornji Milanovac in Pravni fakultet Kragujevac 1980, 1. knjiga, str. 152 Op. št. (6): Prav tam.

Op. št. (7): Cigoj (Obligacijska razmerja, Zakon s komentarjem, Ljubljana 1978, str. 14) tako navaja: „Načelo o enaki vrednosti izpolnitve pri dvostransko obveznih pogodbah, torej pogodbah, ki so odplačne in pri katerih mora odplačnost ustrezati vrednosti nasprotne dajatve (komutativnost), je načelo, ki pomeni pravno podlago takšnega posla (causa)“ Op. št. (8): Cigoj, Obligacije ..., str. 43. Op. št. (9): Cigoj, Obligacije ..., str. 40 Op. št. (10): Cigoj, Obligacije ..., str. 43. Op. št. (11): Zato, da bo dejanska podlaga odločitve razvidna že iz same sodbe pritožbenega sodišča, pritožbeno sodišče na tem mestu v celoti navaja drugi člen pogodbe: „Med strankama pogodbe ni sporno, da preživljalka že vse od leta 1977 skrbi za preživljanko, ki se ji je zdravstveno stanje poslabšalo tako, da je od leta 1986 popolnoma odvisna od preživljalke in potrebuje 24 urno dnevno nego. Preživljanka potrebuje vso pomoč pri osebni higieni, oblačenju in hranjenju. Prav tako preživljalka skrbi za vso potrebno medicinsko oskrbo preživljanke, jo vozi k zdravnikom, v skladu z navodili zdravnika dozira zdravila in skrbi za redno opravljanje fizioloških potreb pri odvajanju vode in blata ter s fizioterapevtskimi vajami vzdržuje telesno kondicijo preživljanke. Preživljalka vodi gospodinjstvo, skrbi za primerno zdravo prehrano preživljalke ter čisto in udobno bivalno okolje. Ob lepem vremenu jo pelje na dvorišče, vsako nedeljo in praznike pa tudi v cerkev k maši. Večkrat letno skupaj obišče sorodnike, preživljankin rojstni kraj in grob njenih staršev. Preživljalka skrbi tudi za mentalno počutje preživljanke, saj ji vsakodnevno omogoči, da bere, gleda televizijo in posluša radio. Preživljalka je svoje življenje v celoti podredila potrebam preživljanke, saj le ta zaradi hude invalidnosti dejansko potrebuje celodnevno pomoč in nego. Ker pa preživljankina denarna sredstva ne zadostujejo za vse njene potrebe (zdrava prehrana, zdravila, medicinski pripomočki), pri tem ji mož finančno nič ne pomaga, ji preživljalka že sedaj po svojih najboljših močeh tudi finančno pomaga“.