Nerazumljivo oziroma nepopolno prošnjo za dodelitev Bpp mora organ za BPP na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP poslati prosilcu za BPP v dopolnitev. Če se prosilec na poziv ne odzove, mora organ za BPP takšno prošnjo za BPP s sklepom zavreči na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.
I.Prekinjeni postopek se nadaljuje.
II.Tožba se zavrne.
1.Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče RS, Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 674/2020-23 z dne 2. 6. 2022.
2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP in v njej navedel, da zaproša za BPP za vložitev pritožbe zoper sklep I U 674/2020-23. Zgolj "golo" zaprosilo za BPP ne zadošča, ampak je treba skladno z določbo 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prošnjo vložiti na predpisanem obrazcu oz. mora prošnja vsebovati vse elemente, ki jih določa navedeni člen. Ker tožnikova prošnja za BPP ni vsebovala vseh z zakonom predpisanih podatkov in je bila v tem smislu nepopolna, je toženka tožnika z dopisom Bpp 119/2022-2 z dne 5. 7. 2022 pozvala, naj prošnjo dopolni tako, da izpolni prošnjo za BPP na priloženem obrazcu ali jo dopolni z manjkajočimi podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP. Toženka je tožnika tudi pozvala, naj navede, ali deluje kot društvo v javnem interesu in v zvezi s tem priloži ustrezna dokazila. Ker se tožnik na poziv ni odzval in je tako njegova vloga ostala nepopolna, je toženka tožnikovo prošnjo za BPP zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.
3.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je odločitev toženke neutemeljena, saj meni, da izpolnjuje tako materialne kot postopkovne pogoje za dodelitev BPP. Odločitev toženke je v nasprotju z dokazi in dejanskim stanjem zadeve. Meni, da ne gre za "golo zaprosilo", ker je ponudil tudi dokaze, poleg tega pa je prepričan, da tudi če bi dopolnil prošnjo za BPP, mu le-ta ne bi bila dodeljena, v takšnih okoliščinah, pa so njegove pravice popolnoma neuresničljive. Sklepno smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in mu dodeli BPP.
4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.
K I. točki izreka:
Sodišče je s sklepom I U 1270/2022-4 z dne 14. 11. 2022 prekinilo postopek na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj se zoper takratnega tožnikovega direktorja, torej zakonitega zastopnika tožnika, pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi N 115/2022 vodi postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Z vpogledom v evidenco Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je naslovno sodišče ugotovilo, da ima tožnik novega direktorja in s tem zakonitega zastopnika, to je A. A., glede katerega ni razlogov za dvom v njegovo poslovno spodobnost, zato odpade razlog za prekinitev postopka in se le‑ta lahko nadaljuje. Glede na navedeno je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe in sklepa.
K II. točki izreka:
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka pravilno uporabila določbo 32. člena ZBPP v povezavi s 67. členom ZUP in tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrgla.
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik z vlogo z dne 24. 6. 2022 podal predlog za dodelitev BPP, v katerem je navedel, da izpolnjuje materialne in objektivne pogoje za dodelitev, zato naj se mu dodeli BPP za vložitev pritožbe zoper sklep I U 674/2020-23. Tem ugotovitvam tožnik ne nasprotuje, zato jih sodišče šteje za nesporna.
Drugi odstavek 32. člena ZBPP določa podatke, ki jih mora vsebovati prošnja za BPP, in sicer mora prošnja za BPP vsebovati predvsem ime oz. firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP (upravičenci do BPP so nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu). In ravno za tak primer gre v obravnavni zadevi, ko je prosilec za BPP zavod. Kot navedeno, je tožnik v vlogi z dne 24. 6. 2022 zgolj navedel, da prosi za BPP, in sicer za vložitev pritožbe zoper sklep I U 674/2020-23, zato je bila njegova prošnja nepopolna in posledično ni bila sposobna za vsebinsko obravnavo. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP-u. Prvi odstavek 67. člena ZUP določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je zaradi tega ni dovoljeno zavreči, pač pa mora organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in za to določi rok. Če stranka v roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom vlogo zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP).
Sodišče ugotavlja, da je toženka dolžnost iz navedene zakonske določbe izpolnila. Tožnika je namreč s pozivom Bpp 119/2022-2 z dne 5. 7. 2022 pozvala, naj prošnjo za BPP dopolni na način, da navede manjkajoče podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP ter pojasni, ali deluje kot društvo v javnem interesu. Sodišče tudi ne dvomi, da je tožnik navedeni poziv dejansko prejel. Iz obvestila o vročitvi, pripetega k navedenemu pozivu, izhaja, da je bilo pisanje tožniku vročeno na podlagi fikcije vročitve dne 21. 7. 2022. Nenazadnje pa tožnik niti ne zatrjuje, da navedenega poziva ne bi prejel.
Neutemeljen je tožbeni očitek, da ni šlo za "golo" prošnjo za BPP, saj da naj bi tožnik ponudil tudi dokaze. Tožnikova prošnja za BPP ni bila popolna, torej ni vsebovala vseh z zakonom zahtevanih podatkov in torej sploh ni bila sposobna za vsebinsko obravnavno oz. presojo, zato jo je toženka pravilno zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Nerelevantne so torej tožnikove navedbe, da naj bi izpolnjeval vse pogoje za dodelitev BPP ter, da četudi bi prošnjo dopolnil, mu BPP ne bi bila dodeljena, saj mu Upravno sodišče še nikoli ni dodelilo BPP in je zato diskriminiran. Tožnikova prošnja za BPP ni bila predmet presoje upravičenosti do BPP, pač pa je bila zavržena zaradi procesnih pomanjkljivosti.
Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče pritrjuje presoji toženke, da v obravnavanem primeru tožnikova prošnja za BPP ni bila sposobna za vsebinsko obravnavo, zato je bila pravilno zavržena na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi 32. člena ZBPP v zvezi s 67. členom ZUP), je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.