Jedro

Da bi bilo dejanje motilno, mora priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.

Po presoji pritožbenega sodišča narisana barvna znamenja na drevesih ne predstavljajo niti minimalne spremembe dejanskega stanja, ker že po sami naravi stvari ne morejo ovirati izvrševanja posesti tožnikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da je tožena stranka dolžna odstraniti oranžne označbe na šestih drevesih, stoječih na parceli 000/15 k.o. X, in sicer ob mejni liniji s parcelo 000/14 k.o. X, med točkama III. (točka sredi bukve ob gozdni poti) in IV. (nesporna točka - naravni kamen), razvidnima iz skice sodne izvedenke za geodezijo A. A. z dne 4.6.2019, ki je priloga sklepa Okrajnega sodišča v ..., opr. št. N 1/2018 z dne 10.10.2019, v roku 8 dni. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se tožencu v bodoče prepoveduje na parceli 000/15 k.o. X označevati drevesa in s tovrstnimi ali podobnimi ravnanji posegati v posest tožeče stranke na tej parceli. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 768,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka osemdnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je toženec v postopku priznal dejstvo samovoljne označbe na drevesih in izpovedal, da je napravil oznake na drevesih, s katerimi je za orientacijo označil, kje poteka meja med nepremičninama, da bi prvega tožnika odvrnil od nadaljnjega poseganja v njegov gozd. S tem je toženec jasno izrazil namen odvzema posesti tožnikoma in samovoljno spremenil obstoječe posestno stanje in z barvnimi oznakami na drevesih najmanj omejil tožnika v izvrševanju posesti na obravnavanem območju gozda, ki je v izključni soposesti tožnikov. S tem je protipravno posegel v zadnje stanje posesti tožnikov. Te označbe tožnikoma preprečujejo kakršnakoli gozdna opravila na tem območju in gre za motilno dejanje. Že sama označitev dreves v zasledovanju kateregakoli že nagiba pomeni protipravni poseg v tujo posest in motenje posesti, torej motilno dejanje in negiranje dejanske oblasti tožnikov na spornem območju. Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega in nasilnega uveljavljanja pravic, česar se je poslužil toženec s tem, ko je samovoljno označil drevesa in nakazal na bodočo uporabo in izključno posest spornega območja. To predstavlja protipravno ravnanje, katerega je zadnji posestnik upravičen preprečiti. V slovenski sodni praksi je kot motenje posesti opredeljeno že samo verbalno motenje, zaradi katerega posestnik opusti posest nad stvarjo. Z oznakami na drevesih je toženec jasno izrazil svoj poseg v dejansko oblast tožnikov v spornem delu gozda z namenom pridobitve posesti, s čimer je najmanj omejil soposest tožnikoma, ker očitno šteje, da je on posestnik tega spornega dela, s trditvami in izpovedbami pa je dodatno še izkazal, da je njegov namen v odvzemu posesti tožnikoma. Posestno stanje je zaradi posega v posest tožnikov s strani toženca bistveno spremenjeno in je zato potrebno tožnikoma nuditi posestno varstvo in njunemu zahtevku ugoditi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikoma ni uspelo dokazati, da bi toženec s tem, ko je šest dreves na območju v njuni posesti pobarval oziroma označil, posegel v njuno posest, saj oznake ne onemogočajo posesti nepremičnine in dreves, tožnika v njuni posesti v ničemer ne omejujejo niti tožnika ne ovirajo pri izkazani posesti. Barvne označbe v ničemer ne spreminjajo posestnega stanja in nimajo praktičnega in ekonomskega pomena za izvrševanje posesti.

6. Da bi bilo dejanje motilno, mora priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika izvrševala posest tako, da sta v gozdu pospravila, kar je bilo suhega in razžagala za drva, pred petimi leti sta tu sekala, pred časom pa izvlekla topol. Po presoji pritožbenega sodišča narisana barvna znamenja na drevesih ne predstavljajo niti minimalne spremembe dejanskega stanja, ker že po sami naravi stvari ne morejo ovirati izvrševanja posesti tožnikov1. Tožnika namreč nista izkazala, da bi bila zaradi tega ovirana v dotedanji uporabi nepremičnin, to je čiščenju gozda ali sekanju. Zato ne drži pritožbena trditev, da takšne označbe preprečujejo kakršnakoli gozdna opravila na tem območju. Tudi po oceni pritožbenega sodišča ravnanje toženca ni bilo motilno. Tožnika tudi nista trdila, da bi zaradi teh oznak opustila posest gozda. Ugibanje tožnikov o tem, kakšni nagibi toženca iz teh označb izhajajo, pa ni relevantno, saj neka bodoča potencialna dejanja še ne predstavljajo motenja, saj še niso bila niti izvršena.

7. Pritožbeni razlogi tako niso podani, saj je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni storilo kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP2).

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela (1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena ZPP), tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve (1. odst. 155. člena ZPP).

1 Enako stališče je že bilo zavzeto v podobni zadevi pod opr. št. II Cp 1065/2018, kjer je prav tako šlo za narisana barvna znamenja na kamnih in na drevesu. 2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami