Jedro

Nasprotna udeleženca ne substancirata nobenih tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti.

Glede na fazo postopka na zaključek tudi ne vpliva okoliščina o trenutnem bivališču vpletnih, medtem ko je način in kraj izvrševanja stikov vsebinsko vprašanje, ki se lahko vselej ustrezni prilagodi novim, spremenjenim okoliščinam.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju poteka nepravdni postopek N 170/2018 zaradi določitve stikov med mladoletnim otrokom in nasprotnima udeležencema, ki sta njegova starša. Postopek poteka na predlog Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ki je pred tem otroka staršema odvzel in ga namestil v krizni center.

2. Nasprotna udeleženca v laičnih dopisih sodišču prve stopnje med drugim podajata tudi navedbe, ki jih je mogoče razumeti kot predlog za prenos pristojnosti s celjskega na ljubljansko sodišče. V lastnoročno spisanih vlogah obširno opisujeta dosedanji potek postopka in izražata svoje nestrinjanje z delom CSD oziroma sodišča ter pojasnjujeta, da imajo sedaj prebivališče v Ljubljani, kjer naj poteka sojenje oziroma se izvajajo stiki.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

5. Nasprotna udeleženca takih okoliščin nista izkazala. V obsežnih, razmeroma težko (raz)berljivih lastnoročnih zapisih, ne substancirata nobenih tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti. Tudi ne tistih, na podlagi katerih bi se pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti pojavil upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na konkretnem sodišču. Za prenos pristojnosti ne zadošča, da se z dosedanjim potekom postopka ne strinjata in imata občutek, da se jima godi krivica. Enako velja za posplošene očitke o domnevnih postopkovnih nepravilnostih, saj z njimi ostajata na ravni svojega mnenja o delu pristojnih organov, ki temelji na intenzivnem subjektivnem doživljanju postopka, v katerem jima je bil odvzet otrok. To je z občečloveškega vidika sicer mogoče razumeti, a ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP, morebitne postopkovne in druge nepravilnosti pa bosta lahko uveljavljala v za to predvidenih postopkih s pravnimi sredstvi. Glede na fazo postopka pa na zaključek tudi ne vpliva okoliščina o trenutnem bivališču vpletenih, medtem ko je način in kraj izvrševanja stikov vsebinsko vprašanje, ki se lahko vselej ustrezni prilagodi novim, spremenjenim okoliščinam.

6. Predstavljeni razlogi tako ne utemeljujejo prenosa pristojnosti, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.