Jedro

Ker je glede na navedbe strank sodišče prve stopnje moralo o dejanskem stanju odločati na podlagi presoje listinskih dokazov, pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zneska 239,30 EUR od 6. 9. 2015 do plačila. Tožeči stranki je naložilo, naj toženi stranki povrne stroške postopka v višini 149,32 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter odločilo, da sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo vlaga zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožbo tožeča stranka. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma podrejeno njeno spremembo tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku za plačilo zakonskih zamudni obresti od 6. 9. 2015 do plačila s stroškovno posledico. Sklicuje se na prvi odstavek 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), po katerem lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno. Sklicuje se na tožbeno navedbo, da je toženi stranki poslala poziv k podpisu dogovora o vračilu preveč izplačanih prevoznih stroškov - kilometrine z dne 4. 5. 2015, ki je bil toženi stranki vročen 13. 5. 2015. Navaja, da tožena stranka trdi, da navedenega dogovora ni prejela, kar pomeni, da je dejansko stanje o tem med strankama sporno, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje razpisati glavno obravnavo in o tem izvesti dokaze oziroma v okviru materialnega procesnega vodstva in odprtega sojenja stranki pozvati, naj predložita ustrezne dokaze za svoje trditve. V nadaljevanju pritožbe opisuje potek predhodnega postopka za plačilo stroškov prevoza na delo in z dela (Pdp 549/2017 v povezavi z VIII Ips 199/2014). Pojasnjuje, da je na podlagi navedenih sodb podlaga za izplačilo kilometrine toženi stranki odpadla, vse zaposlene pa je z uradno objavo na intranetni strani ministrstva 13. 2. 2015 o tem obvestila. Pove, da je z namenom obveščanja po zgoraj navedeni objavi vsem zaposlenim izdala obvestilo o spremembi na področju povračil stroškov prevoza na delo in z dela 12. 3. 2015, ki je bilo naslovljeno na vse pripadnike SV, s katerim jih je pozvala, naj skladno z drugim odstavkom 165. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ pristopijo k sklenitvi dogovorov o načinu vrnitve izplačanih povračil in zakonskih zamudnih obresti. Sklicuje se na distribucijo tega obvestila po sistemu elektronskega poslovanja, ki ga uporabljajo vsi zaposleni, iz katerega izhaja, da je tožena stranka 6. 5. 2015 ob 10.42 uri dostopala in brala navedeno obvestilo. Trdi, da je bila tožena stranka seznanjena s spremembami in s pozivom k sklenitvi dogovora, vendar pa od uslužbenke ni želela prevzeti dokumenta z dne 4. 5. 2014, s katerim je bila pozvana k podpisu dogovorov, oziroma je pošto, ki ji je bila 13. 5. 2014 po ZPP vročena v matično enoto, prevzela tega dne, vendar namenoma ni hotela podpisati vročilnice, zato tožeča stranka z njo ne razpolaga. Meni, da je zmotna ugotovitev, da je bila tožena stranka šele z vročitvijo tožbe s pozivom na odgovor 16. 1. 2019 seznanjena s pozivom na vračilo 239,90 EUR. Predlaga zaslišanje A.A., ki se je trudila pošto toženi stranki pravilno vročiti. Glede na navedeno navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo dejanskega stanja, niti ni tožeči stranki dalo možnosti, da bi svoje trditve dokazala, zato ji je bila odvzeta pravica do izjave in kršeno načelo kontradiktornosti. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl. – ZDSS), saj je o zadevi odločilo, ne da bi izvedlo glavno obravnavo. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo.

6. Predpostavka za uporabo določbe 24. člena ZDSS-1 je namreč nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan. Tožeča stranka ima prav, da ti pogoji v predmetni zadevi niso bili podani, to pa nenazadnje izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe, saj je sodišče prve stopnje v njej ugotavljalo dejansko stanje, v zvezi z njim ocenjevalo (listinske) dokaze in nato odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi ugotovitve, da tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka prejela poziv oziroma podpisala dogovor. Ker je glede na navedbe strank sodišče prve stopnje moralo o dejanskem stanju odločati na podlagi presoje listinskih dokazov, pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni. Na podlagi navedene določbe namreč sodišče prve stopnje nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze (glede odločanja brez glavne obravnave prim. sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 58/2016 ter sklepe: pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 961/2018, Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 186/2015, Višjega sodišča v Celju opr. št. Cpg 147/2015 ter Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cpg 107/2017, ki se nanašajo na podobno procesno dejansko stanje).

7. Glede na to je pritožba tožeče stranke utemeljena in je bilo treba razveljaviti izpodbijano sodbo (prvi odstavek 354. člena ZPP) ter zadevo vrniti v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V novem postopku bo sodišče moralo izvesti glavno obravnavo, saj med strankama ni nesporno dejansko stanje v zvezi z vprašanjem, kdaj je bil toženec seznanjen s pozivom tožeče stranke k podpisu dogovora o vračilu preveč izplačanih prevoznih stroškov - kilometrine z dne 4. 5. 2015 (A 7) oziroma dogovorom z dne 4. 5. 2015 (A 8), torej ali je prišel s plačilom (vračilom stroškov prevoza) v zamudo.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.