Jedro

Predlagatelj kot fizična oseba ni aktivno legitimiran za izpodbijanje akta o sistemizaciji delovnih mest v kolektivnem delovnem sporu. Kot delavec je lahko aktivno legitimiran v individualnem delovnem sporu za uveljavljanje sodnega varstva zoper delodajalca v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja (na primer, če delovno mesto, na katerem dela, ni v skladu s sprejeto sistemizacijo).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog predlagatelja F.B., da se ugotovi neskladnosti akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti ..., št. ..., izdan 25. 9. 2009 (vpisan napačen datum 1. 12. 2003), z Zakonom o javnih uslužbencih in navedeni akt razveljavi, kot zavrnilo predlog, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti stroške postopka v višini 600,00 EUR v roku 8 dni. V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v višini 417,50 EUR v roku 8 dni ter v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

Predlagatelj se je pritožil zoper sodbo iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da celoten spis prikazuje dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče in državno pravobranilstvo vse od leta 2007 dalje. Z Aktom o sistemizaciji, ki ga je prejel kot informacijo javnega značaja v letu 2009, je bila legalizirana goljufija nasprotnega udeleženca, ki je v letu 2004 na oglasno desko objavil fiktiven akt z datumom 1. 12. 2003 brez tabelarične priloge, ki dokazuje število delovnih mest. Iz spisa je razvidno, da je akt o sistemizaciji vseboval 33 delovnih mest, na pristojno ministrstvo in vlado pa je nasprotni udeleženec poslal v soglasje drug akt z letnico 2004 in s seznamom 32 delovnih mest. Prikrito je bilo delovno mesto M.O., ki je ni v seznamu zaposlenih, je pa sorodnica moža vodje kadrovske službe. Gre za storitev kaznivega dejanja, kar je bilo potrebno sanirati v letu 2009. Tudi pristojna inšpekcija iz ministrstva je sodelovala pri prikrivanju dejanskega stanja. Da bi skupaj popravili napako, so v letu 2009 zamenjali prilogo sistemizacije. Akt o sistemizaciji, ki ga je dobil v letu 2009, vsebuje drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je obravnavalo sodišče in glede tega izdalo sodbo z dne 16. 1. 2008. Predlagatelj je v pritožbi konkretiziral razlike med obema aktoma o sistemizaciji ter prikazal vsebino 10. člena. Predlagatelj nazorno navaja, če bi nekemu preprostemu človeku povedali zgodbo o fiktivnem aktu o sistemizaciji, pomanjkljivi objavi akta in nepravilni razporeditvi, bi dejal, da so te nategnili. Ker je načelnik nasprotnega udeleženca v letu 2009 izdal akt z vsebino akta z letnikom 2003 in 2004, in ta ni identičen nobenemu dosedanjemu aktu, gre za povsem nov akt o sistemizaciji delovnih mest. Novejši predpis, ne glede na datum, nadomesti prejšnji predpis. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče to upošteva in naloži nasprotnemu udeležencu sprejem povsem novega akta, njemu pa naj se prizna povrnitev stroškov v višini 600,00 EUR, ki so mu povzročeni naklepno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na predlagateljeve pritožbene navedbe še odgovarja.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da predlagatelj v skladu s trditvenim bremenom ni dokazal, da je nasprotni udeleženec v letu 2009 sprejel kakršenkoli nov akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Predlagatelj je očitno na sestanku pri nasprotnem udeležencu dne 25. 9. 2009 dobil na vpogled osnutek akta z dne 1. 12. 2003, ki je bil takrat poslan vladi v soglasje, vendar je bil vrnjen nasprotnemu udeležencu v popravo, ki je sprejel nov akt z dne 11. 2. 2004, glede katerega je izkazano, da ima pridobljena vsa potrebna soglasja (sindikat in vlada) ter je bil tudi ustrezno objavljen. Glede tega predlagateljevo zatrjevanje o dejanskem obstoju akta z datumom 25. 9. 2009 nima podlage, saj je nasprotni udeleženec dokazal, da takšen akt ne obstaja. Če bi bilo temu drugače, bi pristojno ministrstvo poslalo predlagatelju akt z navedenim datumom. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ker takšnemu predlogu ni sledilo in ga je kot neutemeljenega zavrnilo. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema tako ugotovljene in obrazložene razloge v izpodbijani sodbi.

Neutemeljena je pritožba, da je nasprotni udeleženec objavil v letu 2003 fiktiven in pomanjkljiv akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, da je pravilen akt z letnico 2004, ter da je ustrezno ponaredil seznam delovnim mest. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča nasprotni udeleženec v letu 2009 ni mogel izdati nobenega novega akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest s kombinirano vsebino aktov iz leta 2003 in 2004. Za nasprotnega udeleženca velja akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki je bil sprejet dne 30. 6. 2008 v posledici sprejetega novega sistema plač v javnem sektorju in nove prevedbe delovnih mest. Nasprotni udeleženec glede tega ni mogel ničesar ponarediti ali samovoljno vnesti spremembe v sistemizacijo, kot to poskuša prikazati predlagatelj, ki je v tej zvezi podal dne 4. 6. 2009 tudi ustrezno ovadbo na policijsko upravo .... Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je s sklepom z dne 16. 4. 2010 (priloga A/5) zavrglo takšno ovadbo. Med ostalimi razlogi je navedeno tožilstvo v sklepu ugotovilo, da v zvezi s prejemanjem in uporabo aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v letih 2003 in 2004 v UE ... ne ugotavlja nobenih zakonskih znakov kaznivega dejanja, na katere se je skliceval predlagatelj.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelj v skladu z določbo 47. člena ZDSS-1 kot fizična oseba ni aktivno legitimiran za izpodbijanje sistemizacije delovnih mest v kolektivnem sporu. Kot delavec je lahko legitimiran v individualnem delovnem sporu samo za uveljavljanje sodnega varstva zoper delodajalca v primeru kršitev pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali nezakonitosti pogodbe o zaposlitve oziroma če delovno mesto, ki ga opravlja po pogodbi, ni v skladu s sprejeto sistemizacijo. Seveda pa lahko poda kot delavec pobudo pristojnemu organu ali sindikatu, da sproži glede nepravilnosti sistemizacije kolektivni spor, nikakor pa ne more sam nastopati v takšnem sporu kot predlagatelj, saj glede tega nima izkazanega skupinskega interesa. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu pravilno postopati in zavreči predlagateljev predlog za izpodbijanje akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri nasprotnem udeležencu. Vendar je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru obravnavalo predlog po vsebini in o njem odločilo s sodbo, zoper katero se je predlagatelj pritožil. Zato je bilo pritožbeno sodišče na takšno sodbo vezano. Glede tega je pomembno, da pri predlagateljevi aktivni legitimaciji ne gre za materialnopravno vprašanje skupinskega interesa, temveč za obstoj pravilne procesne legitimacije. Vendar pa se na takšno vprašanje v tem sporu tako predlagatelj kot nasprotni udeleženec v ničemer ne sklicujeta.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo vse pritožbene navedbe, ki jih je poskušal uveljaviti predlagatelj, da ovrže odločitev v izpodbijani sodbi, ugotovilo je, da niso utemeljene. Zato je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).