Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 452/2010

ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.452.2010 Upravni oddelek

razrešitev s funkcije predsednika sodišča nedovoljena obdelava osebnih podatkov zaposlenih poseg v komunikacijsko zasebnost
Upravno sodišče
16. november 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožena stranka je na podlagi izvedenega postopka ocenila, da so podani pogoji za razrešitev predsednika sodišča po 1. točki 1. odstavka 64. člena ZS s tem, ker tožnik v zadevi sodne uprave ni ravnal v skladu s predpisi. S tem, da je tožnik odredil obdelavo pridobljenih telefonskih izpiskov tudi zaradi ugotavljanja medsebojnega telefonskega obveščanja, tudi zaradi odtekanja informacij s sodišča, ne da bi imel predhodno soglasje, je protipravno posegel v pravico zaposlenih do komunikacijske zasebnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnik razreši s funkcije predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani iz razloga po 1. točki 1. odstavka 64. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), in da sklep začne učinkovati z vročitvijo pisnega odpravka odločbe okrožnemu sodniku A.A. Ugotavlja, da je Sodni svet sprejel sklep, da na podlagi 64. člena ZS začne postopek ugotavljanja, ali so podani pogoji za morebitno razrešitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani iz razloga po 1. točki 1. odstavka iste zakonske določbe, ker naj bi v zadevi sodne uprave ne ravnal v skladu s predpisi. Predhodno je pridobila poročilo predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, pisno izjavo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in mnenje ministra, pristojnega za pravosodje. V postopku je ugotovila, da je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani pri gospodarski družbi B. d.d. naročil izpiske odhodnih klicev, razčlenjeni račun za celotni mesec november 2009, za telefonske številke službenih mobilnih telefonov, tudi tistih, ki sta ju uporabljala okrožna sodnica C.C. in službeni voznik Č.Č. Podatki so bili uporabljeni med drugim zaradi ugotovitve poteka telefonske komunikacije med vodstvom sodišča, sekretarko in voznikom sodišča v noči z 9. na 10. 11. 2009, ko je bil izvršen bombni napad na okrožno sodnico Okrožnega sodišča v Ljubljani, D.D. Na podlagi pridobljenih telefonskih izpiskov in po prejemu dopisa Zavoda E. dne 13. 11. 2009, v zvezi z odtekanjem informacij s sodišča, se je ugotavljalo, katera oseba na sodišču je po službenem mobilnem telefonu komunicirala z novinarjem F.F. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je okrožni sodnici C.C. pridobljeni razčlenjeni telefonski izpis odhodnih klicev iz njenega službenega mobilnega telefona, na katerem je bila posebej označena telefonska številka novinarja F.F. Iz spisa prekrškovnega organa pa izhaja, da za obdelavo pridobljenih podatkov v te namene okrožna sodnica C.C. in službeni voznik Č.Č. nista podala predhodnega soglasja. Kršene so bile tudi določbe Ustave RS, in sicer 37. in 38. člena. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje tudi na določbo 8. in 16. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in poudarja, da je namen obdelave podatkov določen v Zakonu o elektronskih telekomunikacijah, na tej podlagi pa na izvedbeni ravni tudi v 3. alineji 9. člena Pravilnika Okrožnega sodišča v Ljubljani o uporabi mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije. S svojim ravnanjem je tožnik protipravno posegel v pravico C.C. in Č.Č. do komunikacijske zasebnosti in podatke obdeloval v nasprotju z določbami 16. člena ZVOP-1. Zato je na podlagi 4. odstavka 64. člena ZS odločila, da ga razreši s funkcije predsednika Okrožnega sodišča. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je bil zoper tožnika zaradi istega historičnega dogodka in zaradi iste kršitve (16. člen ZVOP-1) na škodo okrožne sodnice C.C. in službenega voznika Č.Č. s strani Informacijskega pooblaščenca kot prekrškovnega organa, uveden postopek o prekršku, v okviru katerega je bila tožniku izdana tudi odločba o prekršku z dne 23. 12. 2009, zoper katero pa je tožnik podal zahtevo za sodno varstvo. Postopek o prekršku se vodi pri pristojnem Okrajnem sodišču v Ljubljani, Oddelek za prekrške, ki je edino stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tem, ali je tožnik storil očitani mu prekršek ali ne. Nihče drug ne sme in ne more o tem odločati, tudi Sodni svet ne. Na to je tožnik Sodni svet v svoji izjavi že opozoril, vendar je tožena stranka povsem napačno utemeljila svoje stališče. Vprašanje, ali je tožnik storil očitani prekršek ali ne, je nujno predhodno vprašanje, glede na to, da je tudi tožena stranka razpravljala in odločala o tem, ali je tožnik kršil določbo 16. člena ZVOP-1. Odločanje je zato potrebno prepustiti stvarno pristojnemu organu, ki je v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Ljubljani. Šele po pravnomočni odločitvi bi Sodni svet lahko z gotovostjo razpolagal z dokazom, s pravnomočno sodbo, da je tožnik storil oz. da ni storil očitani mu prekršek, torej, da je kršil oz. da ni kršil določbo 16. člena ZVOP-1. Tožena stranka pa je s svojo odločitvijo nedopustno prejudicirala vprašanje kršitve določb ZVOP-1. S tem pa je bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Uveljavlja tudi bistveno kršitev pravil postopka, saj je pri odločanju na strani tožene stranke sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je tudi članica Sodnega sveta, torej tožene stranke, ki je v konkretni zadevi odločala o razrešitvi tožnika s funkcije predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Kot predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je odločala o predlogu okrajne sodnice za njeno izločitev, ter je takemu predlogu tudi ugodila. Tako je bila v celoti seznanjena s celotnim spisom Okrajnega sodišča v Ljubljani. S tem je bila že udeležena pri odločanju v postopku o prekršku, ki pa se nanaša na isti historični dogodek in tudi na isto kršitev, zaradi česar obstoji pri njej dvom v njeno nepristranost, saj je imela kljub temu, da je o predlogu za izločitev okrajne sodnice odločala dne 24. 2. 2010, predmetni spis Okrajnega sodišča v Ljubljani v posesti še vse do 11. 3. 2010. Tožena stranka v odgovoru na tožbo odgovarja na stališča tožnika v tožbi, povzema argumente za svojo odločitev in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za razrešitev okrožnega sodnika s funkcije predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki jo je tožena stranka sprejela na podlagi 28. in 24. člen ZS. Na podlagi izvedenega postopka je ocenila, da so podani pogoji za razrešitev po 1. točki 1. odstavka 64. člena ZS s tem, ker tožnik v zadevi sodne uprave ni ravnal v skladu s predpisi. S tem je posegel v pravico do komunikacijske zasebnosti okrožne sodnice C.C. in službenega voznika Č.Č., ne da bi imel pred tem njuno soglasje, tako pridobljene podatke, pa naj bi tudi obdeloval, v nasprotju z določbami 16. člena ZVOP-1. Po določbi 1. odstavka 8. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Da osebna privolitev C.C. in Č.Č. v danem primeru ni bila podana, v zadevi ni sporno. Po določbi 2. odstavka 8. člena ZVOP-1 pa mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno, ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Namen obdelave osebnih podatkov je v obravnavni zadevi določen v Zakonu o elektronskih komunikacijah, na tej podlagi pa na izvedbeni ravni tudi v 3. alineji 9. člena Pravilnika Okrožnega sodišča v Ljubljani o uporabi mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije. V Pravilniku je določeno, da uporabnik ob prevzemu službenega mobilnega telefona s podpisom prevzemnice za mobilni telefon hkrati poda soglasje, da sodišče zaradi reklamacije računa za plačilo storitev ali preverjanje obračuna od mobilnega operaterja pridobi tudi podatke o opravljenih telefonskih klicih ter podatke o drugih obračunanih storitvah za mobilni telefonski aparat, ki ga je prevzel. To pomeni, da je podatke dopustno uporabiti samo v ta, s Pravilnikom določen namen. S tem, da je tožnik odredil obdelavo pridobljenih telefonskih izpiskov tudi zaradi ugotavljanja medsebojnega telefonskega obveščanja, tudi zaradi odtekanja informacij s sodišča, ne da bi imel predhodno soglasje, je protipravno posegel v pravico C.C. in Č.Č. do komunikacijske zasebnosti. Sodišče nima pomislekov v pravilnost in zakonitost odločbe, zato se nanjo v celoti sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

Po presoji sodišča tožbeni ugovori niso utemeljeni. Ni pravilno stališče tožnika, da bi morala tožena stranka pred odločitvijo počakati, da bi bil pravnomočno končan postopek o prekršku. Vprašanje, ali je tožnik storil prekršek, ni predhodno vprašanje. Pravilno je stališče tožene stranke, da gre za dva različna, med seboj neodvisna postopka. V postopku za razrešitev tožnika Sodni svet presoja le, ali je podana katera od podlag iz 1. do 4. točke 64. člena ZS, v obravnavanem primeru 1. točke 1. odstavka 64. člena ZS, ni pa v citirani določbi določeno, da je pogoj za razrešitev funkcije predsednika storjeni prekršek.

Po presoji sodišča tudi ni utemeljen tožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka, ker naj bi pri odločanju na strani tožene stranke sodelovala oseba, ki bi morala biti izločena. Tožnik je sicer navedel in opredelil zaznavne oz. objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev, vendar zgolj dvom v nepristranost ne more vplivati na odločitev. Članica tožene stranke je kot predsednica sodišča odločala le o tem, ali obstojijo razlogi, ki jih je v zahtevi za svojo izločitev navedla sodnica, in ki bi lahko vzbujali dvom v njeno nepristranost. Takšna odločitev pa se ne navezuje na odločanje in opredeljevanje o glavni stvari, ki je predmet tega postopka, ampak zgolj na učinkovanje navedene okoliščine na sodničino nepristranost. Iz opisanih razlogov je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških postopka je vsebovan v izreku o zavrnitvi tožbe in temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, na podlagi katerega vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče postopek zavrne ali zavrže ali ustavi.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia