Jedro

Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je dohodek tožnikovega očeta v višini 431,84 EUR, pa čeprav predstavlja razliko v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, ker je tožnikov oče to razliko v višini 431,84 EUR prejel januarja 2015, pravilno, skladno s prvim v zvezi s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2 in 15. členom ZUPJS, vštelo med dohodke, prejete v letu 2015.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 12. 10. 2016 in odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 3. 2017. Obenem je sklenilo, da se stroški zastopanja tožnika po odvetniku krijejo iz proračuna.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo dejanskega stanja pravilno, saj se ni niti opredelilo do njegovih zatrjevanj, in sicer, da predstavlja poračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah dejanski prihodek očeta tožnika, doseženega v letih 2010, 2011 in 2012. Tožnik je tako dejansko prikrajšan do državne štipendije in to samo zato, ker tožena stranka ni plačevala prihodkov iz delovnega razmerja letno. V kolikor bi pravilno izplačevala osebni dohodek očetu tožnika, bi bil upravičen do državne štipendije. Gre za situacijo, ki je nedopustna in nemoralna. Samo zato, ker je prišlo do drugačnega načina in celo zakasnelega izplačila osebnega dohodka, tožnik ne sme trpeti škodljivih posledic, ki se izkazujejo v izgubi pravice do državne štipendije. Tožnikov oče se tudi izplačilu ni mogel odpovedati, saj je bil nakazan na podlagi zakona vsem javnim uslužbencem. V kolikor bi vedel, da bo sin zaradi tega ob državno štipendijo, bi se prihodku odpovedal v korist tožene stranke. Uradne evidence tožene stranke, to je Finančne uprave RS, bi morale izkazati prihodek tako, da bi bil prikazan kot razlika v plači za časovno obdobje od 1. 10. 2010 pa do dne 31. 5. 2012. Nikakor pa se dohodek ne bi smel upoštevati kot enkraten prihodek v letu 2015. Po naravi gre namreč za prihodek, ki ga je tožnikov oče z delom zaslužil v časovnem obdobju dveh let ter ga je že porabil v letih 2010, 2011 in 2012, ko bi le ta moral biti že izplačan. Tožena stranka bi morala v okviru ugotovitve dejanskega stanja obračunati prihodke družinskega člana tako, da bi upoštevala, da gre pri plačilu na TRR očeta v višini 431,84 EUR za dohodek iz leta 2010, 2011 in 2012. Glede na navedeno je prihodek družinskih članov v letu 2015 znašal 27.196,53 EUR, saj je potrebno odšteti dohodek pridobljen v letih od 2010 do 2012 v višini 431,84 EUR. Na mesec znaša prihodek družinskih članov znesek 2.266,37 EUR, ob upoštevanju štirih družinskih članov, je tako prihodek posameznega družinskega člana na mesec 566,69 EUR. Glede na neto povprečno mesečno plačo, ki je v letu 2015 znašala 1.013,23 EUR, povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v višini 566,59 EUR predstavlja 55,91 % povprečne mesečne plače. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 9. 3. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper odločbo Centra za socialno delo A. z dne 12. 10. 2016, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za dodelitev državne štipendije. Sporno v tej zadevi je, ali je tožnik upravičen do državne štipendije. V zvezi s tem je bistveno vprašanje ali je bil pravilno ugotovljen dohodek družine oziroma dohodek na družinskega člana. Tožnik se ne strinja, da se je očetu januarja 2015 izplačan poračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za leti 2011 in 2012 v višini 431,84 EUR upošteval v letu 2015, čeprav se je ta razlika nanašala na leti 2011 in 2012. Gre za vprašanje glede vštevanja razlik v dohodku iz preteklih let. 6. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami, v nadaljevanju: ZŠtip-1), Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS) in v Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZDoh-2). ZŠtip-1 v 16. členu določa, da glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobje prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom Centra za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, torej ZUPJS. Ta v 9. členu določa, da se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. V 12. členu ZUPJS je v 1. točki prvega odstavka določeno, da se v dohodek, ki se upošteva štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Po prvem odstavku 15. člena ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Glede na 5. odstavek citirane določbe je dohodek pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

7. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnikovemu očetu znesek 431,84 EUR januarja 2015 izplačan na podlagi Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (Ur. l. RS, št. 100/2013, v nadaljevanju ZNIRPJU). S tem zakonom je bil določen način izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah vsakomur, ki je bil v skladu z Aneksom št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Ur. l. RS, št. 91/09) upravičen do izplačila odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 in mu razlika še ni bila izplačana. Pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije se skladno z drugim odstavkom 15. člena ZUPJS upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen dohodkov iz 4. 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, ki se vedno upoštevajo kot tekoči dohodki. Dohodek v preteklem koledarskem letu, v konkretnem primeru je to leto 2015 (15. člen ZUPJS), skladno s prvim odstavkom v zvezi s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2 predstavlja dohodek fizičnih oseb, ki je bil v tem letu prejet, torej njim izplačan. Dohodek izplačan v letu 2015, je ne glede na to, na katero leto se izplačilo nanaša, obdavčen z dohodnino v letu 2015. Ta dohodek obdavčen z dohodnino se tudi skladno z določbo 15. člena ZUPJS upošteva za posamezno fizično osebo oziroma se šteje v dohodek družine v letu 2015. 8. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje in pred tem toženec dohodek tožnikovega očeta v višini 431,84 EUR, pa čeprav predstavlja razliko v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, ker je tožnikov oče to razliko v višini 431,84 EUR prejel januarja 2015, pravilno skladno s prvim v zvezi s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2 in 15. členom ZUPJS vštel med dohodke prejete v letu 2015. 9. Čeprav tožnik pravilno opozarja, da v nasprotnem primeru, če se dohodek v višini 431,84 EUR ne bi upošteval v letu 2015, ne bi presegel 56 % neto povprečne mesečne plače, ki je v letu 2015 znašala 1.013,23 EUR (53.b člen ZUPJS), za obračun dohodka na način, za katerega se zavzema pritožba, ni nobene podlage. Prav tako tudi ni mogoče pri priznavanju pravice do državne štipendije upoštevati razlogov, na katere se sklicuje pritožba, in sicer, da je tožnik izgubil pravico do državne štipendije, ker država v letih od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 ni izplačevala dohodka iz delovnega razmerja, ki bi moral biti v tem obdobju izplačan javnemu uslužbencu.

10. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je v skladu z določbo 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.