Jedro

Opis kaznivega dejanja samovoljnosti mora vsebovati tudi okoliščine iz katerih je razvidno kakšno svojo resnično ali domnevno pravico si storilec jemlje mimo posredovanja pristojnega državnega organa. Ker opis kaznivega dejanja v izreku sodbe takšnih okoliščin ne vsebuje, saj iz opisa dejanja ni razvidno kakšno pravico naj bi si obdolženec samovoljno vzel, je z izpodbijano sodbo podana kršitev Kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, zato je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovirnika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega A.P. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženec iz razloga 1. točke 358. člena ZKP o p r o s t i obtožbe, da si je vzel pravico, za katero je mislil, da mu gre, s tem, da je v času od 20.10.1997 do 22.10.1997 v L. kot direktor K. s pomočjo varnostnikov Agencije za varovanje.. preprečil vstop solastniku in poslovodji O.P. v podružnico podjetja K.. z namenom, da mu na ta način prepreči nadaljnje delo v podjetju, čeprav je bil z nezakonitim sklepom o suspenzu P. odstranjen začasno le z delovnega mesta, ne pa tudi iz podjetja.

S tem naj bi storil kaznivo dejanje samovoljnosti po I. odstavku 313. člena KZ.

Zasebni tožilec je dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika ter na 40.000,00 (štiridesettisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja samovoljnosti po členu 313/I KZ ter mu izreklo 100.000,00 SIT denarne kazni. V plačilo pa je obdolžencu naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil obdolženčev zagovornik ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zasebno tožbo zavrne, podrejeno pa tako, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Kaznivo dejanje samovoljnosti po I. odstavku 313. člena KZ stori, kdor si samovoljno vzame svojo pravico, ali pravico, za katero misli, da mu gre. Opis kaznivega dejanja samovoljnosti po 313. členu KZ mora vsebovati tudi okoliščine, iz katerih je razvidno kakšno svojo resnično ali domnevno pravico si storilec jemlje mimo posredovanja pristojnega državnega organa. Opis kaznivega dejanja v zasebni tožbi, katerega v izreku povzema tudi izpodbijana sodba, pa takšnih okoliščin ne vsebuje, saj iz opisa dejanja ni razvidno, kakšno pravico naj bi si obdolženec (samovoljno) vzel, s tem ko je s pomočjo varnostnikov v času od 20. do 22.10.1997 preprečil vstop zasebnemu tožilcu v podjetje, z namenom, da mu na ta način prepreči delo v podjetju, čeprav je bil z nezakonitim sklepom o suspenzu zasebni tožilec odstranjen začasno le z delovnega mesta, ne pa tudi iz podjetja. Take navedbe v izreku izpodbijane sodbe pa tako že po opisu nimajo znakov kaznivega dejanja samovoljnosti po 313. členu KZ in je z izpodbijano sodbo podana kršitev Kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje samovoljnosti.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu 98. člena ZKP. Pri odmeri povprečnine je sodišče druge stopnje poleg premoženjskih razmer zasebnega tožilca, ki je solastnik podjetja, upoštevalo tudi trajanje in zamotanost kazenskega postopka.