Jedro

Upnik utemeljeno navaja, da v veljavnih predpisih ni razlogov za izračun razdalje med sedežem Okrožnega sodišča v Celju ter naslovom dolžnice.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijana 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se znesek 52,41 EUR nadomesti z zneskom 67,21 EUR.

II.Dolžnica je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 33,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ustavilo izvršbo za 18. 9. 2025 plačanih 25,11 EUR (1. točka izreka). Dolžnici je naložilo, da mora v 8 dneh povrniti upniku 52,41 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (2. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik z vlogo z dne 19. 11. 2025 pravočasno zahteval povrnitev stroškov izvršitelja po obračunu z dne 19. 11. 2025. Sodišče ni priznalo 15,37 EUR za kilometrino, saj je razdalja od sedeža okrožja do dolžnika in nazaj 7,4 km, ne 35 km.

2.Zoper 2. točko izreka sklepa sodišče prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je bil izvršitelj z odločbo ministra za pravosodje imenovan za izvršitelja s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Kopru. Od približno 371 km poti Koper - Celje - Koper je 126,2 km prevozil znotraj območja lastnega Okrožnega sodišča v Kopru, preostalih 245 km pa zunaj tega območja. Izvršitelj je obračunal le 35 km poti, kar pomeni, da je zaračunal zgolj pot znotraj lastnega območja. Ker je izvršitelj obračunal potne stroške v višini 35 km oziroma 15,37 EUR brez DDV (torej potne stroške, ki so nastali znotraj območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan), štejejo ti stroški za izvršilne stroške, ki jih je potrebno naložiti v plačilu dolžniku.

3.Dolžnica ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Upnik sicer neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, da se v presežku ni opredelilo do zahtevka, da ni odločilo o celotnem stroškovnem zahtevku in da se ni izreklo v izreku. Drugo je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

6.Dolžnica ima prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Celju. Upnik je predlagal in sodišče prve stopnje je imenovalo izvršitelja s sedežem v Kopru. Torej je bil izvršitelj imenovan za območje Okrožnega sodišča v Kopru. Za opravo izvršilnega dejanja je moral prevoziti pot iz območja Okrožnega sodišča v Kopru do dolžnice na območju Okrožnega sodišča v Celju in nazaj. Priglasil je potne stroške za razdaljo 35 km, kar je znašalo 15,37 EUR brez DDV.

7.Upnik utemeljeno navaja, da v veljavnih predpisih ni razlogov za izračun razdalje med sedežem Okrožnega sodišča v Celju ter naslovom dolžnice. Šesti odstavek 11. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom določa za primer, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški, nastali na območju izven tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.

8.Na poti iz območja Okrožnega sodišča v Kopru do dolžnice na območju Okrožnega sodišča v Celju in nazaj je izvršitelj na relevantni razdalji prevozil obračunanih 35 km poti, torej dobrih 17 km na vsako stran. Pravilno je zato priglasil 35 km potnih stroškov, kar znese 15,37 EUR in DDV. Skupni znesek stroškov izvršitelja znaša zahtevanih 67,21 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Upnik je uspel s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ), stroški zanjo so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo sodno takso za pritožbo 33,00 EUR, ne v presežku do zahtevanih 54,00 EUR, ker toliko ni bila odmerjena. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.