Jedro

Tožena stranka bi morala pred izdajo odločbe pretehtati ali gre za zadevo, pomembno za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Sodišče namreč meni, da že sam kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije, lahko vpliva na prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, saj gre za takšno vrsto kaznivega dejanja, ki je samo po sebi v družbi zavrženo in že zato vpliva na položaj tožeče stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 554/2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 2.9.2011 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom, ki se vodi zoper njo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. IVKpr 86805/2010. V navedeni zadevi je bila zoper tožečo stranko vložena zahteva za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena Kazenskega zakonika. V skladu s 3. členom Zakona o kazenskem postopku pa velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Posledica domneve nedolžnosti pa je, da se obdolžencu v kazenskem postopku ni treba braniti in dokazovati, da je nedolžen, temveč mu mora tožilec dokazati, da je kriv, in da mora v dvomu sodišče vedno odločiti v korist obdolženca. Vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v škodo, morajo biti v kazenskem postopku ugotovljena z gotovostjo sicer se šteje, da niso podana. Nasprotno pa se šteje, da so odločilna dejstva, ki so obdolžencu v korist, podana, če niso bila z gotovostjo izključena. Pravica obdolženca, da se brani s pomočjo zagovornika je obligatorna le v primerih, ki so izrecno določeni v 70. členu Zakona o kazenskem postopku. V primerih, ko obramba ni obvezna pa je pri odločanju o postavitvi zagovornika treba po Zakonu o kazenskem postopku gledati na interes pravičnosti. V skladu s sodno prakso je pri tem treba izhajati iz osebnosti samega obdolženca, teže kaznivega dejanja, dejanske in pravne zahtevnosti zadeve ter drugih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo z zagovornikom. Poleg tega je eno od temeljnih načel Zakona o kazenskem postopku, načelo iskanja resnice po katerem sodišče odločilnih dejstev ne ugotavlja samo na predlog strank, pač pa tudi po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru je tožeča stranka vabljena na prvo zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, namen tega pa je, da se tistemu, zoper katerega se zahteva preiskava, omogoči da od sebe odvrne sum, ki ga bremeni, da poda svojo izjavo in da prepreči izdajo sklepa o uvedbi preiskave. Teža očitanega ji kaznivega dejanja pa tudi ni takšna, da bi bil pošten postopek lahko zagotovljen le, če bi imela zagotovljeno strokovno obrambo zagovornika, saj ne gre za tako zapleteno zadevo, da bi bilo v interesu pravičnosti, da se ji za navedeni postopek dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči. Ob upoštevanju vsega navedenega je bilo treba prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz razlogov 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, zavrniti.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila zoper njo vložena zahteva za preiskavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena KZ. Gre torej za zadevo, ki je z dejanskega in pravnega vidika zapletena. Zato ne vzdrži zaključek v izpodbijani odločbi, da teža kaznivega dejanja ni takšna, da bi bil pošten postopek zagotovljen le, če bi imela zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom. Poleg tega je tožena stranka popolnoma zanemarila določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ki med drugim določa, da se brezplačna pravna pomoč odobri, če je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno – ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Nesporno je, da je to, ali bo obsojena za poslovno goljufijo, za katero je predpisana kazen zapora do pet let zapora, zelo pomembno za njen osebni in socialno ekonomski položaj. Zaradi vsega povedanega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 96/04 – UPB1 in 23/08 – ZBPP) v 24. členu določa, da se kot pogoji, pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči, upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovoriti, in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno – ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 1. odstavku 234.a člena Kazenskega zakonika, v zvezi s katerim je bila uvedena preiskava pod opr. št. IV Kpr 86805/2010 zoper tožečo stranko prav gotovo ni takšne narave, da bi bilo mogoče, zgolj s citiranjem določb Zakona o kazenskem postopku priti do zaključka, da že sama vrsta kaznivega dejanja, predvsem z vidika dejanske in pravne problematike, ni zapletena zadeva, zato ne bi bilo v interesu pravičnosti, da se prosilcu za navedeni postopek dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči. Pred navedenim zaključkom, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, bi bilo zato treba ugotoviti, vsaj obstoj osnovnih elementov kaznivega dejanja in krivde tožeče stranke za očitano ji kaznivo dejanje, kar mora izhajati iz zahteve za uvedbo preiskave. Kaznivo dejanje poslovne goljufije je namreč lahko z vidika pravne problematike in krivde storilca, zelo strokovno zahtevno tako za tožilca, kot tudi za obrambo. Zato je bilo treba že iz tega razlogov tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti. Poleg tega pa sodišče še ugotavlja, da bi tožena stranka morala pred izdajo izpodbijane odločbe pretehtati ali gre za zadevo pomembno za prosilčev osebni in socialno – ekonomski položaj. Sodišče namreč meni, da že sam kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije, lahko vpliva na prosilčev osebni in socialno – ekonomski položaj, saj gre za takšno vrsto kaznivega dejanja, ki je samo po sebi v družbi zavržno, zato že zaradi tega lahko vpliva na osebni in socialno – ekonomski položaj tožeče stranke (omejen dostop do ustrezne zaposlitve, stigmatizacija osebe, ki je v kazenskem postopku, itd.).

Glede na vse navedeno je sodišče tožbi, v skladu s 4. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo, skladno s 3. odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo Okrožnemu sodišču v Kopru v ponoven postopek.