Jedro

Izbris pravne osebe iz registra brez predhodne likvidacije temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti obveznosti. Če se po izbrisu izkaže, da je ob prenehanju imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če izbrisana pravna oseba ni bila prezadolžena, kar pomeni, da lahko upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v delu, ki se nanaša na predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, ki ga predstavlja nepremičnina ID .X in ID Y

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe P., d.o.o. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po ZFPPIPP je pravna posledica izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije tudi ta, da se nad (pozneje) najdenim premoženjem takšne družbe opravi stečajni postopek (prvi odstavek 443. člena ZFPPIPP). Upravičeni predlagatelj stečajnega postopka je po 1. točki tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe.

5. Ker ima značilnost najdenega premoženja izbrisane pravne osebe tudi terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki jo je izbrisana pravna oseba (kot upnik) uveljavljala v sodnem postopku, in ki do njenega izbrisa še ni bil končan, ZFPPIPP v 444. členu daje upnikom upravičenje, da kot predlagatelji začnejo stečajni postopek nad terjatvijo izbrisane družbe, vtoževane v pravdnem postopku s strani izbrisane družbe. V primeru, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra teče sodni ali drug postopek, v katerem je izbrisana pravna oseba uveljavljala svojo terjatev (ali drugo premoženjsko pravico) sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebe, po tretjem odstavku 444. člena ZFPPIPP objavi poziv upnikom, da v enem mesecu po objavi poziva predlagajo začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, ki ga predstavlja terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki se uveljavlja v postopku. Pravna posledica dejstva, da noben od upnikov ne predlaga začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem (ki predstavlja v sodnem postopku uveljavljano terjatev) je v tem, da sodišče tožbo zavrže in postopek ustavi.

6. Pritožnik pravilno navaja, da mora v skladu z določbo prve alineje 1. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP objava podatkov o posameznem postopku zaradi insolventnosti na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti vsebovati identifikacijske podatke insolventnega dolžnika. Le-te določa 17. člen ZFPPIPP. O dolžniku, ki je pravna oseba, so to firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter matična številka, s katero je vpisan v sodnem ali poslovnem registru. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da objava poziva upnikom vseh identifikacijskih podatkov ni vsebovala, saj ni bila navedena matična (in/ali davčna) številka dolžnika. Kljub sicer pravilnim pritožbenim opozorilom pa višje sodišče kot neutemeljene ocenjuje pritožbene navedbe, da upnik (zgolj) zaradi dejstva, ker objava poziva ni vsebovala tudi matične (in/ali davčne) številke dolžnika, upnik objave ni mogel (pravočasno) zaznati. Zgolj navedeno dejstvo namreč ne opravičujeta upnikove zamude s predlogom za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, ki predstavlja terjatev za plačilo zneska 5,185.124,20 EUR spp. Drži sicer, da (sprotno) spremljanje objav na spletnih straneh terja od udeležencev v postopku večjo mero angažiranosti in pozornosti, toda zgolj dejstvo, da v objavi poziva manjka kakšen od identifikacijskih znakov dolžnika še ne pomeni, da upnik poziva zgolj zato ni mogel pravočasno zaznati. Na spletnih straneh so namreč objavljeni sklepi in pisanja ne samo z navedbo matične (in/ali davčne) številke dolžnika, pač pa tudi z njegovo firmo ali imenom ter sedežem ali poslovnim naslovom dolžnika.

7. Upnik trdi, da se je s pozivom seznanil šele 14.7.2011 in sicer z vpogledom v strani AJPES. Objava poziva je tega dne vsebovala popolnoma iste identifikacijske znake kot na dan objave. Če je torej upnik na podlagi popolnoma istih identifikacijskih znakov 14.7.2011 lahko zaznal poziv upnikom, bi ga lahko zaznal tudi pred 7.6.2011, ko se je iztekel rok za vložitev predloga. Upoštevajoč navedeno je upnikova pritožba v delu, ki se nanaša na terjatev za plačilo zneska 5,185.124,20 EUR spp, ki se uveljavlja v postopku Pg 573/2009 pred Okrožnim sodiščem v Kopru neutemeljena. Ker pritožbeni razlogi v tem delu niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8. Pač pa je pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, ki ga predstavljata nepremičnini ID X in ID Y. Le v primeru, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra teče sodni ali drug postopek, v katerem je izbrisana pravna oseba uveljavljala svojo terjatev (ali drugo premoženjsko pravico) sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo, po tretjem odstavku 444. člena ZFPPIPP objavi poziv upnikom, da v enem mesecu po objavi poziva predlagajo začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, ki ga predstavlja terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki se uveljavlja v postopku. Sporni poziv se na pozneje najdeno premoženje, ki ga predstavljajo nepremičnine, ni nanašal. Navedeno pomeni, da je izpodbijani sklep delno nepravilen zaradi dejstva, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe predstavlja tudi nepremično premoženje. Izbris pravne osebe iz registra brez predhodne likvidacije temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti obveznosti (1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP). Če se po izbrisu izkaže, da je ob prenehanju imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če izbrisana pravna oseba ni bila prezadolžena (prim. peti odstavek 443. člena ZFPPIPP), kar pomeni, da lahko upnik v skladu z določbo druge alineje 2. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe. Upoštevajoč navedeno je višje sodišče pritožbi upnika delno ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).