Jedro

Zapisnik o glavni obravnavi, na kateri je toženec podal izjavo o pripoznavi, je pisan v redu, nič ni izbrisano, dodano, spremenjeno ali prečrtano (125. čl. ZPP), v njem ni nobenega ugovora (2. odst. 126. čl. ZPP) ali pripombe stranke (4. odst. 126. čl. ZPP), podpisali pa sta ga tudi obe pravdni stranki (4. odst. 127. čl. ZPP). Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (1. odst. 230. čl. ZPP): o opravljenih procesnih dejanjih, poteku glavne obravnave in podanih izjavah strank. V pritožbi zatrjevan drugačen potek postopka tako ne more biti utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 19.285,00 Sit pritožbenih stroškov v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 2.13.456,00 SIT z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški.

Zoper sodbo se je toženec pravočasno pritožil zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da mu na začetku obravnave vtoževani znesek ni bil znan, ko pa mu je predsednica senata pokazala potrdilo firme M. o prejemu 14.000,00 Dem, je na njena vprašanja odgovoril, da je potrdilo podpisal in da pripoznava dolg in obresti, nakar je še pojasnil, da ima firma M. pred sodiščem v Ljubljani v teku več postopkov in bo tožeči stranki svojo obveznost poravnala takoj po prejemu vtoževanih zneskov. Istočasno je tudi pojasnil, da je tožba zoper njega preuranjena, ker bi morala biti vložena zoper primarnega dolžnika, t.j. firmo M.. Njegovih pripomb predsednica senata ni upoštevala, v zapisnik je narekovala le navedbe tožeče stranke in zadevo zaključila kot zrelo za odločanje. Njegovih protestov, češ, da ni bil zaslišan, prav tako ni upoštevala s pojasnilom, da je vtoževani znesek pripoznal. Pritožbi se ni odpovedal. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Obenem je pojasnila, da se toženec na glavni obravnavi ni izrazil proti tožbenemu zahtevku in navedbam tožeče stranke, prav tako pa ni dal vedeti, da sam ni dolžnik, temveč njegovo podjetje M.. Nedvoumno in jasno je izjavil, da dolg pripoznava in ga namerava plačati, ko bo sam prejel denar.

Zato je bila v zapisnik tudi vnešena obljuba tožeče stranke, da bo z izterjavo na podlagi te sodbe počakal še tri mesece. Prav tako toženec ni dal nobenih pobud ali zahtev, da bi bil zaslišan kot stranka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (2. odst. 353. čl. ZPP). Razlogi, ki jih pritožnik navaja kot pritožbene so glede na navedeno določilo nedovoljeni in jih zato pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Izpodbijano sodbo je zato preizkusilo le v mejah razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi z že omenjenim 2. odst. 353. čl. ZPP) in kolikor iz pritožnikovih navedb izhaja, da naj bi bile bistveno kršena določila postopka glede poteka glavne obravnave, vsebine in sestave zapisnika.

Pri presoji utemeljenosti pritožnikovih navedb je treba namreč izhajati iz vsebine in pomena zapisnika, saj iz njega ne izhaja takšen potek glavne obravnave, kot jo v pritožbi zatrjuje toženec, prav tako pa v njem niso zapisane izjave, ki naj bi jih na glavni obravnavi podal. Zapisnik se sestavi o dejanjih, ki so bila opravljena na naroku (1. odst. 123. čl. ZPP), sestavlja pa se tako, da predsednik senata glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj piše v zapisnik (1. odst. 126. čl. ZPP). Vendar pa imajo tudi stranke možnost vpliva na vsebino zapisnika: tako imajo pravico ugovarjati zoper njegovo vsebino (2. odst. 126. čl. ZPP) in na njihovo zahtevo se vanj vpišejo tudi ugovori, katerim ni bilo ugodeno (4. odst. 126. čl. ZPP). Zapisnik o glavni obravnavi dne 22.6.1998, na kateri je toženec podal izjavo o pripoznavi, je pisan v redu, nič ni izbrisano, dodano, spremenjeno ali prečrtano (125. čl. ZPP), v njem ni nobenega ugovora ali pripombe v smislu prej navedih določil, podpisali pa sta ga tudi obe pravdni stranki (ki imata sicer pravico odkloniti podpis zapisnika - 4. odst. 127. čl. ZPP). Zapisnik je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (1. odst. 230. čl. ZPP): o opravljenih procesnih dejanjih, poteku glavne obravnave in podanih izjavah strank. V pritožbi zatrjevan drugačen potek postopka tako ne more biti utemeljen. Sicer pa toženec še tudi v pritožbi potrdi, da je potem, ko je pogledal potrdilo, pripoznal dolg in obresti, kar je zapisano tudi v zapisniku. Ker pa mora zapisnik vsebovati bistvene podatke o vsebini dejanja (2. odst. 124. čl. ZPP), v njem očitno niso zapisana nadaljnja pojasnila tožene stranke o njenih pravdnih postopkih, temveč šele nadaljnja (bistvena) izjava tožeče stranke, da je pripravljena počakati z izvršbo pravnomočne sodbe v tej zadevi za obdobje treh mesecev.

Tudi opustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega psopka. Toženec je res prejel tudi vabilo za zaslišanje strank (povratnica pripeta k r.š. 5), kar sicer kaže na namero sodišča, da bo na naroku izveden ta dokaz. Vendar pa sodišče v primeru, ko toženec pripozna tožbeni zahtevek brez nadaljanjega obravnavanja (torej ne da bi izvajalo nameravane dokaze) izda sodbo na podlagi pripoznave (1. odst. 331. čl. ZPP). Po drugi strani pa sodišče po določilu 4. odst. 300. čl. ZPP ni vezano na svoj dokazni sklep, ki pa v konkretnem primeru glede na pripoznavo še niti ni bil sprejet. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (368. čl. ZPP). O stroških pritožbenega postopka je odločilo na podlagi določila 1. odst. 166. čl. ZPP in tožencu naložilo, da tožeči stranki povrne njene potrebne pritožbene stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo.