Jedro

V primeru sproženega upravnega spora glede ugotovitve državljanstva osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, pa po presoji pritožbenega sodišča določbe 148. člena ZUP (1986) ni mogoče uporabiti, saj bi z odločanjem o denacionalizaciji na podlagi nepravnomočne odločbe o državljanstvu, tej osebi lahko nastala nepopravljiva škoda. Sicer pa je med tem upravnim sporom negativna ugotovitvena odločba o državljanstvu na podlagi sodbe VSRS postala tudi že pravnomočna, zato je odločitev o zavrnitvi tožnikove denacionalizacijske zahteve kljub temu pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.5.2004. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 9.10.2003, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za denacionalizacijo nepremičnin, ob podržavljenju parc. št. 15, vrt v izmeri 503 m2, ki so bile podržavljene A.A.. Zahteva za denacionalizacijo je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da se navedeni prejšnji lastnik ob podržavljenju ni štel za jugoslovanskega državljana. Upravni organ je odločil na podlagi predložene dokončne negativne ugotovitvene odločbe o državljanstvu občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve.

Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in se sklicuje na določbo 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), po kateri je ugotavljanje državljanstva upravičenca do denacionalizacije predhodno vprašanje, o katerem odloči občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, na zahtevo upravnega organa, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo. V takšnih primerih mora organ prekiniti postopek in zahtevati od pristojnega organa, da o tem vprašanju začne postopek. V obravnavanem primeru je tekel predhodni postopek in je organ že izdal odločbo o ugotovitvi, da A.A. ni bil državljan RS in ne jugoslovanski državljan. Navedena odločba je postala dokončna dne 23.1.2004. Sklicuje se na 152. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerem se v primeru, ko gre za predhodno vprašanje, ki se rešuje pri upravnem organu, prekinjeni postopek nadaljuje, ko postane upravna odločba dokončna. Zato je tožbeni ugovor, da lahko upravni organ odloča o denacionalizacijskem zahtevku le na podlagi pravnomočne ugotovitvene odločbe o državljanstvu upravičenca neutemeljen, saj zanj ni podlage v procesnem predpisu, ki ureja upravni postopek. Če pa bo navedena dokončna odločba kasneje odpravljena in izdana nova, za tožnika ugodnejša odločba, bo lahko navedena okoliščina predstavljala obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga tožnik pritožbo. Navaja, da se ne strinja z razlago in razumevanjem 152. člena ZUP, saj ta nedvoumno določa, da se postopek, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje po dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe glede predhodnega vprašanja. Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi sodbe navaja le dokončnost odločbe glede predhodnega vprašanja, torej le iztrgan del citiranega zakonskega določila. Sodišče bi moralo upoštevati tudi sprejeto sodno prakso vrhovnega sodišča, ki je v zadevi H.H., povsem nedvoumno odločilo, da se postopek, prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje po pravnomočnosti upravne odločbe glede predhodnega vprašanja, pri čemer je tudi v tem primeru šlo za ugotavljanje državljanstva. Tožnik meni, da so njegovi ugovori utemeljeni in skladni z določbami ZUP, zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je upravni organ prve stopnje postopal pravilno, ko je zavrnil zahtevek za denacionalizacijo na podlagi dokončne negativne ugotovitvene odločbe o državljanstvu za pokojnega bivšega lastnika podržavljenega premoženja A.A. Po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen je ugotavljanje državljanstva upravičenca do denacionalizacije predhodno vprašanje, o katerem odloči občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, na zahtevo upravnega organa, ki odloča o zahtevi za denacionalizacijo. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje mora v takšnih primerih organ prekiniti postopek in zahtevati od pristojnega organa, da o tem vprašanju začne postopek. Prvostopni upravni organ je denacionalizacijski postopek s sklepom prekinil, dokler upravni organ, pristojen za notranje zadeve ne izda ugotovitvene odločbe o državljanstvu imenovanega.

Na podlagi 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04 in 119/05) se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku, oziroma, glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986, Uradni list SFRJ, št. 47/86). Ker je bila predmetna denacionalizacijska zadeva ob uveljavitvi ZUP že v teku (zahteva za denacionalizacijo je bila vložena 26.2.1993), je glede na citirano prehodno določbo ZUP treba uporabiti določbe ZUP (1986), ki se nanašajo na predhodno vprašanje. Po določbi 148. člena ZUP (1986) se postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna.

V tej denacionalizacijski zadevi je bila odločba o državljanstvu sicer dokončna, ni pa bila pravnomočna. Iz sodnega spisa in iz samih tožbenih navedb namreč izhaja, da je tožnik že pred vložitvijo tožbe v tej denacionalizacijski zadevi pri sodišču prve stopnje sprožil upravni spor (ki je bil voden pod opr. št. U 65/2004) tudi zoper dokončno odločbo o državljanstvu. V primeru sproženega upravnega spora glede ugotovitve državljanstva osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, pa po presoji pritožbenega sodišča določbe 148. člena ZUP (1986) ni mogoče uporabiti, saj bi z odločanjem o denacionalizaciji na podlagi nepravnomočne odločbe o državljanstvu, tej osebi lahko nastala nepopravljiva škoda.

Sicer pa je med tem upravnim sporom negativna ugotovitvena odločba o državljanstvu A.A. na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 165/2005-2 z dne 15.11.2006, postala tudi že pravnomočna. Zato je odločitev o zavrnitvi tožnikove zahteve za denacionalizacijo zaradi neizpolnjevanja pogoja jugoslovanskega državljanstva imenovanega zakonita in v skladu z določbami 1. odstavka 9. člena ZDen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno iz razlogov, ki jih je navedlo v tej sodbi in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.