Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Tako Okrajno sodišče v Ljubljani kot Okrožno sodišče v Ljubljani sta samostojni in neodvisni sodišči, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča, pri čemer je Okrajno sodišče v Ljubljani (za razliko od ostalih okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča z njegovega območja) samostojna organizacijska enota (drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Zgolj dejstvo, da je sedež obeh sodišč v Ljubljani in da naj bi šlo „v očeh javnosti“ za eno sodišče, pri čemer med obema sodiščema ni nobene povezave, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je v teku kazenski postopek zoper obdolženega I. K. zaradi kaznivega dejanja obrekovanja okrožne sodnice kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani A. A. v zvezi z opravljanjem njene sodniške službe po prvem odstavku 159. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. Obdolženčev zagovornik predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani. Navaja, da je oškodovanka obravnavanega kaznivega dejanja dolgoletna sodnica kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Ljubljani sta različni, vendar lokacijsko povezani sodišči na območju Višjega sodišča v Ljubljani, katerih kazenski sodniki se medsebojno dobro poznajo ter se udeležujejo skupnih izobraževanj in seminarjev. Po trditvah zagovornika gre pri navedenih sodiščih v očeh javnosti za eno sodišče, katerega sodniki, zlasti tisti, ki sodno oblast izvajajo na oddelkih istega pravnega področja, se poznajo kot kolegi, znanci ali prijatelji. Zagovornik ob sklicevanju na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in novejšo prakso Vrhovnega sodišča ocenjuje, da je v obravnavani zadevi podana kršitev videza nepristranskosti sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani. Meni, da je treba kaznivo dejanje obrekovanja zoper sodnika v izogib kršitvi (videza) nepristranskosti obravnavati pazljivo. Trdi, da bo obdolženec sojenje na Okrajnem sodišču v Ljubljani ali drugem sodišču na območju Višjega sodišča v Ljubljani dojemal kot nepošteno in pristransko, prav tako tudi druga zainteresirana javnost. 3. Vrhovno sodišče je zagovornikov predlog za prenos krajevne pristojnosti prejelo dne 11. 5. 2018. B.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prim. odločbi Ustavnega sodišča U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015). Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti. Iz predloga za prenos pristojnosti izhaja, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje obrekovanja storil na škodo okrožne sodnice kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani A. A., postopek pa poteka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

6. V skladu z ustaljeno sodno prakso1 kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Tako Okrajno sodišče v Ljubljani kot Okrožno sodišče v Ljubljani sta samostojni in neodvisni sodišči, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča, pri čemer je Okrajno sodišče v Ljubljani (za razliko od ostalih okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča z njegovega območja) samostojna organizacijska enota (drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Zgolj dejstvo, da je sedež obeh sodišč v Ljubljani in da naj bi šlo „v očeh javnosti“ za eno sodišče, pri čemer med obema sodiščema ni nobene povezave, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja. To pa izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti ne opravičuje.

C.

7. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnega pravila, po katerem je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano (prvi odstavek 26. člena ZKP). V predlogu navedene okoliščine po oceni Vrhovnega sodišča take izjeme ne upravičujejo, zato je zagovornikov predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.

1 Na primer sklep VS RS I Kr 39962/2011-82 z dne 17. 12. 2015.