Jedro

Samo dejstvo netočnega zapisa lastnika v prometnem dovoljenju še ne pomeni, da lahko oseba, ki je nepravilno vpisana v prometnem dovoljenju kot lastnica, to tudi postane. Zato dejstvo, da je bil v prometnem dovoljenju določeno razdobje vpisan kot lastnik S. P., čeprav to ni bil, na drugačno odločitev ne more vplivati. Takšen zapis je toženo stranko kot upnika sicer lahko zavedel, vendar ni nastal v sferi tožeče stranke, ampak je zato odgovorna Upravna enota, ki je tak nepravilen zapis v prometno dovoljenje vpisala. Zato tudi ni mogoče očitati tožeči stranki, da ni bila dovolj skrbna. Tudi sicer to dejstvo (premajhna skrbnost) ne more voditi v zaključek, da je lastnik traktorja S. P., ne pa tožeča stranka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Tožena stranka sama krije stroške pritožbe, dolžna pa je povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 605,47 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 72/2010-10 z dne 9.2.2010 prenesena z Višjega sodišča v Mariboru, na Višje sodišče v Ljubljani.

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugotovilo, da je izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo premične stvari, traktorja JOHN DEERE, TIP 6400, s kabino, prostornina motorja 4525 ccm, letnik izdelave 1998, št. šasije ..., moč motorja 73 kW, reg. št. MB ..., ki je bilo zarubljeno na naslovu L. 5, I., dne 16.5.2008, v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ormožu opr. št. I 2008/51, na predlog tožene stranke A. d.o.o., K. 167a, L., zoper dolžnika S. P., L. 5, I., zaradi izterjave denarne terjatve v znesku 23.131,07 EUR s pripadki, nedopustna. Toženi stranki je še naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 3.362,18 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne oziroma podrejeno, da prvostopno sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana sodba vse potrebne razloge za odločitev, ob upoštevanju pravilne ugotovitve dejanskega stanja in pravilnih materialnopravnih odločb. Ni tudi podana nobena izmed kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče se strinja z izpodbijano sodbo, da je tožeči stranki uspelo dokazati lastninsko pravico na spornem traktorju in da ugovori tožene stranke v zvezi s tem niso utemeljeni. Pravilna je ugotovitev izpodbijane sodbe, da je pridobila tožeča stranka lastninsko pravico na traktorju s kupno pogodbo, sklenjeno s prodajalcem S. J. R. (priloga A4), kar dokazuje tudi račun št. 172/2005 z dne 23.5.2005. Tako ne drži trditev tožene stranke v pritožbi, da lastninska pravica tožeče stranke za omenjeni traktor iz obrazložitve sodbe ni razvidna. Pravna podlaga je kupoprodajna pogodba, ki je bila v celoti realizirana.

Pravilno je tudi nadaljnje razlogovanje izpodbijane sodbe, da P. S. na podlagi pogodbe o finančnem leasingu, sklenjene s tožečo stranko dne 3.8.2005 (priloga A2), lastninske pravice na spornem traktorju ni pridobil, ampak je ta ostal še naprej v lasti tožeče stranke kot leasingodajalca. Tožeča stranka je dala kot lastnica spornega traktorja leasingojemalcu S. P. traktor zgolj v uporabo, do dokončnega odkupa pa bi lahko prišlo šele po plačilu vseh leasing obrokov v skladu s 6. členom pogodbe o finančnem leasingu. Teh trditev, kot pravilno navaja izpodbijana sodba, tožena stranka ni uspela izpodbiti. Razlogi izpodbijane sodbe v tem delu so tudi povsem jasni, razumljivi in v skladu s priloženimi listinami, tako da zatrjevani kršitvi iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere se sklicuje tožena stranka v pritožbi, nista podani.

Zgolj dejstvo, da je bil sporni traktor v času od 8.6.2007 do 8.6.2008 registriran na S. P. kot lastnika, na drugačno odločitev ne more vplivati. V 16. členu pogodbe o finančnem leasingu je dana možnost leasingojemalcu, da traktor registrira na svoje ime, vendar mora biti iz prometnega dovoljenja razvidno, da ostaja lastnik vozila še naprej leasingodajalec, to je tožeča stranka. Iz izjave družbe A. O. z dne 27.5.2008 je razvidno, da je prišlo do napake zapisa v prometnem dovoljenju, ker je ta izkazoval lastništvo S. P., namesto pravilno tožeče stranke, zaradi česar je bilo izdano novo prometno dovoljenje (prilogi A5 in A6). Da je sporni traktor dejansko voden kot last tožeče stranke pa je razvidno tudi iz obvestila Upravne enote Ormož z dne 9.7.2008, s katero je bila tožeča stranka kot lastnik traktorja pozvana, da ga zaradi poteka veljavnosti odjavi.

Glede na zgoraj navedeno tako ni mogoče slediti trditvam tožene stranke v pritožbi, ki jih navaja v zvezi s tem. Samo dejstvo netočnega zapisa lastnika v prometnem dovoljenju še ne pomeni, da lahko oseba, ki je nepravilno vpisana v prometnem dovoljenju kot lastnica, to tudi postane. Zato dejstvo, da je bil v prometnem dovoljenju določeno razdobje vpisan kot lastnik S. P., čeprav to ni bil, na drugačno odločitev ne more vplivati. Takšen zapis je toženo stranko sicer lahko zavedel, vendar ni nastal v sferi tožeče stranke, ampak je zato odgovorna Upravna enota, ki je tak nepravilen zapis v prometno dovoljenje vpisala. Zato tudi ni mogoče očitati tožeči stranki, da ni bila dovolj skrbna. Tudi sicer to dejstvo (premajhna skrbnost) ne more voditi v zaključek, da je lastnik traktorja S. P., ne pa tožeča stranka. Za odločitev v tej zadevi pa je bilo potrebno zgolj dokazati, kdo je lastnik spornega traktorja, katerega rubež je zahtevala tožena stranka v izvršilnem postopku zoper S. P. Neutemeljene so tudi nadaljnje navedbe, ki se nanašajo na kupno pogodbo o povratnem odkupu, saj na drugačno odločitev ne morejo vplivati, poleg tega pa gre za navedbo novih dejstev, ki v pritožbenem postopku ni več mogoča (1. odst. 337. čl. ZPP). Ni namreč pomembno pogodbeno razmerje med tožečo stranko kot kupcem in S. J. R. kot prodajalcem, ampak dejstvo, da je tožeča stranka s plačilom kupnine in z izročitvijo predmeta pridobila lastninsko pravico na traktorju, ki ga je dala v uporabo leasingojemalcu P. S. Tožečo stranko tudi ne morejo zadeti škodljive posledice glede na dejstvo, da se je tožena stranka zanesla na (napačne) podatke Upravne enote glede lastništva traktorja. V kolikor je bilo poslovanje te Upravne enote nepravilno, je podana njena odgovornost, ne pa odgovornost tožeče stranke. Kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, je bilo v tej zadevi za odločitev bistveno, da je tožeča stranka lastništvo traktorja dokazala. Zato so vsi ostali razlogi in navedbe, ki jih ponuja v zvezi s tem tožena stranka neupoštevni, saj na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Prvostopno sodišče je tudi pravilno in obrazloženo odgovorilo na vse tiste navedbe tožene stranke, ki so bile pravno relevantne, zato zatrjevana kršitev ni podana.

Pritožbeni razlogi tako niso podani. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške. Dolžna pa je povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo, ki znašajo v skladu z veljavno odvetniško tarifo 489,97 EUR, ob upoštevanju takse za odgovor na pritožbo v znesku 115,50 EUR pa skupaj 605,74 EUR. Odločitev temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 155. člena ZPP.