Jedro

Za določitev vrste rabe 1300 – Trajni travnik je bistven podatek o tem, da število dreves ne presega 50/ha, za 1800 – Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, pa je ključen odstotek pokrovnosti travinja (80%) oziroma pokrovnosti krošenj (75%), v upravnem spisu pa, razen navedbe kontrolorja v zapisniku, ni nobenega drugega dokazila o navedenih podatkih, niti navedbe, kako je kontrolor do ugotovitev prišel.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-60974/2008/7 z dne 14.1.2009, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora, odmerjene na 420,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe brez obresti, po izteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožeči stranki zavrnil zahtevek za plačilo za ukrep OMD-kraško, število hektarjev 48,73 ha. Stranki se bodo v obdobju naslednjih treh let pomoči zaradi preveč prijavljenih površin zmanjšale v višini 3.254,82 EUR (2. točka izreka). O morebitnih ostalih zahtevkih bo odločeno z drugo odločbo (3. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka dne 15.5.2008 vložila zbirno vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2008. Pri pregledu na kraju samem pa je bilo ugotovljeno, da je na obrazcu „D“ zbirne vloge prijavljena površina večja od ugotovljene, ker so bile prijavljene tudi nekmetijske površine, zato se zahtevek OMD, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 23. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08 - Uredba KOP), zavrne. Nepravilnosti se nanašajo na GERKe-PID 4154934, 4154932, 1611674, 4185786, 4185764, 4185756, 4154918, površina, ki se zavrne, pa znaša 20,76 ha. Nepravilnosti v zvezi z zahtevkom OMD 20,76 ha, kar predstavlja več kot 50% ugotovljenih površin, zato se zahtevek OMD v skladu s 23. členom Uredbe KOP zavrne v celoti. Poleg tega se znesek 3.254,82 EUR, ki ustreza razliki med prijavljenimi in ugotovljenimi površinami, odšteje od zahtevkov OMD, SKOP, KOP oziroma kateregakoli zahtevka za neposredna plačila v naslednjih treh letih. Na GERK-n na obrazcu „D“ uveljavljen zahtevek OMD za določeno zemljišče z vrsto dejanske rabe „1800-kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem“, vendar dejanska raba tega zemljišča ni enaka rabi, kot je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, zajetih iz digitalnih ortofoto posnetkov, posnetih do konca leta 2006, se zahtevek OMD za to površino v skladu s 23. členom Uredbe KOP zavrne. Površina, ki se za zahtevek zavrne znaša 16,45 ha.

Zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo št. 33101-900/2009/2 z dne 9.7.2010, zavrnilo.

Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Vztraja pri navedbah iz zbirne vloge, in sicer da gre pri prijavljenih površinah za površine pod šifro 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, kjer je pokrovnost travinje večja od 80%, pokrovnost drevesnih krošenj pa manjša od 75% površine. Drugačnim ugotovitvam upravnih organov nasprotuje, saj meni, da so posledica nestrokovnega ogleda s strani kontrolorja ter da temeljijo na starih orto foto posnetkih iz leta 2006, ki ne ustrezajo več dejanskemu stanju. Zatrjuje, da obravnavane površine – GERKe, obdeluje in jih konstantno čisti. Ugotovitve kontrolorja niso z ničemer izkazane, niti ustrezno utemeljene, sama pa zatrjuje, da bi novejši posnetki izkazali ustrezno zatravljenost površin, tako kot jo opredeljuje definicija iz Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Prisotnost grmičevja pa še upravičuje z uporabo v pašne namene, ob koncu pašne sezone, ko ni več druge paše, drevje in vejevje pa ščiti zemljo pred sončno pripeko in vetrno ter vodno erozijo. Upravnemu organu očita tudi nepravilno uporabo materialnega prava, kar utemeljuje z navedbo, da so bile pri ugotavljanju dejanskega stanja dne 24.9.2008 uporabljene določbe Pravilnika o evidenci rabe kmetijskih zemljišč, ki v času prijave zahtevka niso bile znane in so začele veljati šele dne 1.1.2009. Tudi sicer so se pogoji, določeni v tem Pravilniku večkrat spreminjali za nazaj. Prav tako so na odločitev vplivale spremembe definicij v Interpretacijskem ključu, objavljenem na spletnih straneh upravnega organa. Sklicujoč se na Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uredba EKO0) in Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (Uredba IAKS), še ugotavlja, da na obravnavanih zemljiščih poteka najboljši od razpoložljivih načinov kmetovanja za takšno območje, pri čemer je upoštevan kodeks dobre kmetijske prakse. Zemljišča se dejansko rabijo za potrebe paše, dejanska uporaba zemljišča pa je pravno pomembna okoliščina, kar izhaja tudi iz sodbe U 1642/2007. Glede na vse navedeno sodišču predlaga, da ugotovi nezakonitost izpodbijane odločbe, tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in poudarja, da je kontrolor dne 24.9.2008 izvedel kontrolni pregled na kraju samem, zato navedbe, da ugotovitve temeljijo na ortofoto posnetkih iz leta 2006, ne držijo. Ugotovitve tako izhajajo zgolj iz zapisnika, ki je bil sestavljen ob kontrolnem pregledu dne 24.9.2008. Na pripombe, podane k zapisniku, je upravni organ obrazloženo odgovoril. Tudi sicer pa pripombe niso imele nobenega vpliva na verodostojnost in dokazno vrednost zapisnika. Ugotovljeno dejansko stanje se nanaša na navedeni dan, tako ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo podlaga za odločitev v upravni zadevi. Materialno podlago predstavlja Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06, 9/08), ki je že veljal v subvencijskem letu 2008, torej tudi dne 15.5.2008, ko je tožeča stranka vložila zbirno vlogo. Tožbene navedbe o spreminjanju pravnih predpisov sicer zavrača, pojasnjuje pa tudi, da upravni organi nimajo pristojnosti presojati ustavnosti in zakonitosti splošnih pravnih predpisov in ne smejo odkloniti uporabe veljavnega predpisa. Kot bistveno označuje vprašanje, ali se prijavljena vrsta rabe ujema z vrsto dejanske rabe, ugotovljene dne 24.9.2008 na kontrolnem pregledu, o teh ugotovitvah pa je sestavljen zapisnik. V zvezi s tem vnovič poudarja, da na površini 20,75 ha niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi lahko konkretne površine opredelili z vrsto dejanske rabe pod šifro 1300 oziroma 1800, ki sta opisani in definirani v Šifrantu in opisu vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (priloga I Pravilnika). Tožbene navedbe o najboljšem razpoložljivem načinu kmetovanja in upoštevanju kodeksa dobre kmetijske prakse, pa označuje za brezpredmetne, saj to v zadevi ni niti sporno niti pravnorelevantno. Tudi sklicevanje na sodbo U 1642/2007 označuje za neumestno, saj se navedena sodba nanaša na upravni postopek vpisovanja GERK-ov na nosilce kmetijskih gospodarstev, kar pa ni povezano z ugotavljanjem vrste dejanske rabe. Zgolj dejstvo, da se zemljišča uporabljajo za pašo, ne zadostuje za opredelitev zemljišča z vrsto dejanske rabe 1300 oziroma 1800, saj morajo biti izpolnjeni tudi ostali predpisani pogoji, ki pa v konkretnem primeru niso izpolnjeni. V zvezi s tem so tako brezpredmetne tudi navedbe o prisotnosti grmovnic in vejevja na zemljiščih, s čimer tožeča stranka zgolj pojasnjuje razloge za njihovo prisotnost na zemljiščih, na samo ugotovitev o dejanski rabi pa nimajo vpliva. Zato tudi nasprotuje predlogu za postavitev izvedenca v konkretni zadevi, saj je bilo dejansko stanje mogoče ugotoviti že na podlagi zapisnika z dne 24.9.2008, vsi razlogi in okoliščine pa so bili natančno pojasnjeni in obrazloženi v drugostopni odločbi.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi uveljavljanja neposrednih plačil v kmetijstvu je bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke za izravnalno plačilo za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da raba površin ne ustreza vrsti rabe, za katero je mogoče uveljavljati neposredna plačila in ki je bila prijavljena na zbirni vlogi. Za tožečo stranko pa ostaja sporen zaključek, da prijavljene kmetijske površine ne ustrezajo vrsti dejanske rabe oziroma ne izpolnjujejo ustreznih pogojev, ki jih določa Pravilnik. Sporne so torej dejanske ugotovitve oziroma sklep o dejanskem stanju ter posledično tudi pravilna uporaba materialnega prava.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je pravilna uporaba določb Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06, 9/08, v nadaljevanju: Pravilnik), ki je, kot pravilno opozarja tožena stranka, že veljal v času vložitve zbirne vloge (velja od dne 29.1.2008). Ta v Prilogi I „Šifrant in opis vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč“ opredeljuje v skupini dejanske rabe Travniške površine pod šifro 1300 - Trajni travnik: površine kmetijskih zemljišč, porasle s travo, deteljami in drugimi zelmi, ki s ejih redno kosi oziroma pase. Te površine niso v kolobarju in se ne orjejo. Kot trajni travnik se štejejo tudi površine, porasle s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves na hektar. Sem sodijo tudi pašniki v visokogorju. Pod šifro 1800 - Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem pa opredeljuje: kmetijske površine, porasle s travinjem, na katerih rastejo posamična gozdna drevesa oziroma grmi in se redno, vsaj enkrat letno, popasejo oziroma pokosijo. Pokrovnost travinja je vsaj 80%, pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov pa je manjša od 75%. V ta razred ne uvrščamo površin, kjer se na travinju poleg posamičnih gozdnih dreves oziroma grmov pojavlja mlado olesenelo rastje. Te površine se uvrstijo v razred Kmetijsko zemljišče v zaraščanju.

Iz listin v upravnih spisih je razvidno, da je tožeča stranka v zbirni vlogi za leto 2008 uveljavljala zahtevek za ukrep izravnalno plačilo OMD v skupni površini 48,73 ha, s prijavljeno vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik (GERK-PID 1611674 in 4154918) in 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (GERK-PID 4154932, 4154934, 4185756, 4185764, 4185786). Iz zapisnika o kontroli na kraju samem z dne 24.9.2008, ki predstavlja podlago za izpodbijano odločitev, pa je za navedene površine pri vsakem GERK-u posebej navedeno, da določen del GERK ne ustreza dejanski rabi z oznako 1800 oziroma 1300, in je ta del površine izločen, ter uvrščen pod drugo vrsto dejanske rabe (bodisi pod šifro 1500 – drevesa in grmičevje ali 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče), z navedbami, da gre za preveliko pokrovnost krošenj (GERK-PID 1611674, 4185764, 4185756, 4154932), premajhno zatravljenost zaradi ostankov posekanih dreves (GERK-PID 4154932, 4154918, 4154934), pregoste grme in drevesa (GERK-PID 4185786, 4154918), kamor pod šifro 1500 - „Drevesa in grmičevje“ spadajo površine, porasle z drevesi in grmičevjem; pod šifro 1600 - „Neobdelano kmetijsko zemljišče“ pa kmetijska zemljišča, ki so npr. rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov. Kmetijska zemljišča, ki se začasno ne uporabljajo zaradi gradnje infrastrukture, kmetijska zemljišča, na katerih so ograde za konje, prašiče, ali druge živali, ter kmetijska zemljišča, ki so neobdelana zaradi socialnih ali drugih razlogov.

Glede na navedeno samo dejstvo opravljanja paše res ni dovolj za opredelitev vrste rabe travniških površin, kot to navaja tožena stranka. Vendar pa ostalih bistvenih okoliščin o (ne)izpolnjevanju pogojev za določitev vrste dejanske rabe zemljišča, ki so med strankama sporne, sodišče na podlagi izpodbijane odločbe in listin v upravnih spisih, ni moglo preveriti. Za določitev vrste rabe 1300 - Trajni travnik je namreč bistven podatek o tem, da število dreves ne presega 50/ha, za 1800 - Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, pa je ključen odstotek pokrovnosti travinja (80%) oziroma pokrovnosti krošenj (75%), saj so to ključne okoliščine, ki definirajo uvrstitev zemljišča v to skupino vrste rabe. Vendar pa v upravnem spisu razen navedbe kontrolorja v zapisniku ni nobenega drugega dokazila o tem podatku, niti navedbe, kako je kontrolor do takšnega izračuna oziroma ugotovitve prišel. Ker so te ugotovitve oziroma dejansko stanje bile sporne že v času ogleda oziroma ob sestavi zapisnika, po oceni sodišča za utemeljitev odločitve ni dovolj sklicevanje na verodostojnost zapisnika kot dokazne listine. Ker upravni organ nosi trditveno in dokazno breme za dejanske ugotovitve, bi takšni izsledki morali biti preverljivi, kar pa v konkretnem primeru glede na podatke, ki so v upravnih spisih, niso. To pa pomeni, da podatki, na podlagi katerih je prvostopni organ ugotovil neizpolnjevanje pogojev, ne zadoščajo in je zato odločitev vsaj preuranjena, ter bo v tem delu treba ugotoviti pravo dejansko stanje na tak način, da bo tudi sodišču omogočena učinkovita kontrola pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve.

Sodišče pri tem še dodaja, da ni niti povsem jasno, ali so bile ugotovitve glede dejanskega stanja sprejete tudi s pomočjo ortofoto posnetkov. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je sklepati, da so bili ortofoto posnetki (2006) uporabljeni le za primerjanje stanja iz leta 2006 in stanja v letu 2008, ki pa temelji le na vidni zaznavi kontrolorja. Po presoji sodišča pa bi kontrolor tudi za ugotovitev stanja oziroma rabe, glede na zahtevno opredelitev rabe Trajni travnik in Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, moral uporabiti tudi tehnično pomoč.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da na podlagi podatkov v upravnih spisih, ne more potrditi pravilnosti dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijane odločbe, in tako ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi določbe 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožena stranka bo morala o tožnikovem zahtevku ponovno odločiti (3. odstavek 64. člena ZUS-1) tako, da bo pri odločanju upoštevala zgoraj navedeno in dejstva, na podlagi katerih bo izdala odločbo, ugotovila z ustreznimi dokazi, primernimi za ugotavljanje stanja stvari v takšnih primerih, kot je obravnavani (164. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 126/07, 65/08, 8/10 – ZUP), tožeči stranki pa dati možnost, da v ugotovitvenem postopku sodeluje, in torej niso izpolnjeni pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek (144. člen ZUP).

K točki 2 izreka: Tožeča stranka je v tožbi predlagala tudi, da sodišče toženi stranki naloži v plačilo stroške tega upravnega spora. Ker je bilo tožbi ugodeno, je sodišče na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku in višino stroškov odmerilo v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07) tako, da je tožeči stranki, glede na to, da jo zastopa odvetnik, v tej zadevi, ki je bila rešena na seji, priznalo 350,00 EUR in 20% DDV. Toženi stranki je določilo 15 dnevni rok izpolnitve obveznosti na podlagi 2. odstavka 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, prvi dan po preteku tega roka pa začnejo teči tudi zakonske zamudne obresti. Sodna taksa, ki jo je tožeča stranka plačala za postopek pred sodiščem prve stopnje (tar. št. 6111 – 148,00 EUR), pa ji bo na podlagi določb (c točka opombe 6.1) Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in 97/10, ZST-1), vrnjena po uradni dolžnosti.