Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ugotovil, da je tožnikova žena lastnica nepremičnin katerih znesek presega 18.852,00 EUR, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. I Kpr 32302/2016. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik živi v skupnem gospodinjstvu s svojo ženo A.A. na naslovu ..., zato se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prosilčeva žena (njeni dohodki in premoženje) upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca. Po vpogledu v zemljiškoknjižni izpisek in podatke GURS-a je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je tožnikova žena lastnica več nepremičnin med drugim v k.o. ... parc. št. 391, na kateri se nahaja del stavbe št. 143-1 (stanovanjska stavba) ter parc. št. 407, na kateri se nahaja stavba 144-1. Vrednost navedenih nepremičnin je ocenjena na 18.527,00 oziroma 241,00 EUR. Tožnikova žena je tudi lastnica nepremičnin v k.o. ..., med ostalim tudi poslovnega prostora na parc. št. 191/7, št. stavbe 170-1 v vrednosti 6.480,00 EUR. Vrednost upoštevnega nepremičnega premoženja prosilčeve družine znaša torej 25.248,00 EUR. To pa pomeni, da ima tožnikova družina premoženje, ki se v skladu s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 18.852,00 EUR, zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnil. Dodaja, da dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipoteko, ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičninami.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev določb postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Bistveno kršitev postopka po njenem predstavlja nepravilno ocenjen tožnikov materialno-finančni položaj. Organ za brezplačno pravno pomoč tako ni upošteval, da je tožnik v vloženih vlogah pojasnil, da s svojim premoženjem in premoženjem svoje žene ne more razpolagati, in se pri tem sklicuje na tretji odstavek 14. člena ZBPP. Pojasnjuje, da so nepremičnine v k.o. ... pod hipoteko banke, saj jih je lastnica zastavila za poplačilo dolga do banke A., da je s tem rešila prodajo premoženja na naslovu ... Tožnikova žena odplačuje tudi dolg do B., kjer ima hipoteko na premoženju v k.o. ... Navaja, da tožnik sam ne poseduje premoženja, njegova žena pa z njim ne more razpolagati. Po mnenju tožeče stranke tako tega premoženja ni mogoče upoštevati pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, saj prosilec in njegovi družinski člani dolgov niso zakrivili po lastni volji. Prosilcu ostane tako zgolj pokojnina v znesku 323,05 EUR in njegovi ženi v znesku 545,76 EUR, oba pa imata svoje transakcijske račune v blokadi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek oziroma spremeni tako, da se tožeči stranki dodeli brezplačna pravna pomoč. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

6. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Po določbi 1. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS se tako pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja upošteva tudi zakonec oziroma njegovo premoženje.

7. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

8. Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ta v času odločanja po Odredbi o usklajeni višini minimalnega dohodka znaša 392,75 EUR, kar pomeni, da je 48-kratnik tega zneska 18.852,00 EUR.

9. Med upoštevno premoženje v skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom ZUPJS izvzeto. Sodišče povzema (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1) sicer med strankama nesporne ugotovitve o tem, da je tožnikova žena lastnica nepremičnega premoženja v vrednosti 25.248,00 EUR, te nepremičnine pa ne sodijo v nobeno od kategorij, ki se pri ugotavljanju finančnega stanja, ne upoštevajo, zato je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil, da je tožnikova žena lastnica zgoraj navedenih nepremičnin in glede na to, da njihova vrednost presega znesek 18.852,00 EUR, tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 10. Tožnik izpodbijani odločitvi nasprotuje s trditvijo, da so ženine nepremičnine obremenjene s hipoteko in se pri tem se sklicuje na tretji odstavek 14. člena ZBPP. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP). Sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Hipoteka pomeni ustanovitev zastavne pravice za upnika, ta pa sama po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato okoliščina, da je na teh nepremičninah ustanovljena zastavna pravica na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je po ustaljeni sodni praksi pravni standard „možnosti razpolaganja“ treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti razpolaganja, ki imetniku stvarne pravice omogoča, da jo prenese, obremeni, spremeni, kot tudi, da se to premoženje na kakšen drug pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 236/2013). Ker zaradi zastavne pravice tožnikova žena kot lastnica predmetnih nepremičnin pri razpolaganju z njimi ni omejena, je organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči te nepremičnine pravilno štel kot upoštevno premoženje. Tožbeni ugovor, da je s tem storjena bistvena kršitev določb postopka oziroma, da je glede tega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je zato neutemeljen.

11. Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

12. Po obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 13. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.