Jedro

Protispisnost je predvsem napaka tehnične narave, gre za napačen »postopek prenosa« v obrazložitev sodbe tistega, kar je zapisano v listinah, kar mora imeti vpliv na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo. Nestrinjanje z dokazno oceno oziroma drugačno pravno tolmačenje listin že pojmovno ne more biti kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Prvotožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka in med drugim tožniku naložilo, da prvotoženi stranki povrne 1.605,28 EUR stroškov s pripadki, kar je tudi edini izpodbijani del sklepa. Prvi toženki je sodišče priznalo stroške odvetniške nagrade za več vlog, medtem ko vlog z dne 12. 6. 2017, 26. 10. 2017, 1. 2. 2018 in 1. 6. 2018 ni štelo kot obrazložene pripravljalne vloge v smislu tar. št. 19/1, 19/2 ali 19/3 Odvetniške tarife,1 temveč kot »obrazložene dopise« (pravilno: »dokazni predlog in druge vloge« po tar. št. 19/4 OT).

2. Zoper odločitev o odmeri stroškov se pritožuje prva toženka, ki med drugim navaja, da je sodišče »najprej popolnoma napačno ugotovilo dejansko stanje.« Napačno je ocenilo, da vloge, ki jih je sodišče ovrednotilo le kot obrazložen dopis, ne štejejo za pripravljalne vloge v smislu OT, kar tudi podrobneje obrazloži. 3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožniku, drugi toženki ter obema stranskima intervenientoma, ki pa nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker pritožba na koncu navrženo zatrjuje, da naj bi bil izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb zaradi neskladja med razlogi sodbe (pravilno: sklepa) in listinami v spisu, s čimer smiselno uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku,2 pritožbeno sodišče pojasnjuje, da do navedene kršitve (t. i. protispisnost) pride le v primeru, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami. Protispisnost je predvsem napaka tehnične narave, gre za napačen »postopek prenosa« v obrazložitev sodbe tistega, kar je zapisano v listinah, kar mora imeti vpliv na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo.3 Nestrinjanje z dokazno oceno oziroma drugačno pravno tolmačenje listin že pojmovno ne more biti kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. V obravnavanem primeru pritožba sodišču očita, da je listine (strankine vloge) napačno vrednotilo v smislu priznanja stroškov postopka po OT, kar je lahko kvečjemu napačna uporaba materialnega prava. Sporno je torej pravno vrednotenje listin, zato tudi ne more iti za napačno ugotovljeno dejansko stanje (pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta pritožbeni očitek povsem pavšalen in neobrazložen).

7. V zvezi s pritožbenim izpodbijanjem ocene sodišča prve stopnje, da se štiri sporne vloge ovrednoti s (samo) 50 točkami OT, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta ocena prvostopenjskega sodišča pravilna. Obrazložena pripravljalna vloga v smislu tar. št. 19/1, 19/2 in 19/3 OT mora vsebovati obširnejše navajanje dejstev ali pravnih naziranj oziroma komentiranje izvedenih dokazov, pri čemer je pomembna ne le količina navedb, temveč tudi njihova vsebina, tehtnost in relevantnost. 8. V zvezi z vlogo z dne 12. 6. 2017 pritožbeno sodišče soglaša, da ne dosega kriterijev za pripravljalno vlogo, temveč za dokazni predlog iz tar. št. 19/4 OT, saj je v njej toženka navedla le štiri (krajša, enostavnejša) vprašanja, ki naj jih sodišče zastavi izvedencu. V vlogi z dne 26. 10. 2017 toženka soglaša z izvedenskim mnenjem meteorološke stroke. Četudi je vloga dolga celo stran, glavnino vloge sestavlja bolj ali manj dobeseden prepis delov izvedenskega mnenja Agencije RS za okolje, ki pritrjujejo toženčevim tezam. Tako tudi ta vloga ne vsebuje nobenih bistveno novih, izvirno s toženkine strani oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, zato jo je mogoče ovrednotiti le kot drugo vlogo po tar. št. 19/4 OT. Z vlogo z dne 1. 2. 2018 se toženka opredeljuje do izvedenskega mnenja izvedenca za gozdarstvo J. B., pri čemer poleg splošnih fraz strinjanja in podpore izvedenskemu mnenju le zelo na kratko ponovi svoje trditve o tem, kaj naj bi bil razlog za padec drevesa. Tudi te navedbe (ki obsegajo le pol strani) ne dosegajo standarda obrazložene pripravljalne vloge. V vlogi z dne 1. 6. 2018, ki obsega osem vrstic, toženka sporoča sodišču, da se ne strinja z izdajo vmesne sodbe, česar tudi ni mogoče šteti za obrazloženo pripravljalno vlogo v smislu tar. št. 19/1 do 19/3 OT.

9. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti izrecno uveljavljanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) kršitev postopka, prav tako je pri odmeri stroškov pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Ker toženka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.

1 Uradni list RS, št. 2/2015 in 28/2018, v nadaljevanju OT. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3, in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Tako J. Zobec v: L. Ude in A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2009, stran 312 do 313.