Jedro

Toženka je v pritožbi navajala tudi, da naj bi plačilo, ki ga zahteva tožnica v tem postopku, plačala A. A. v zadevi II P 420/2025. Toženka teh trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala, niti v pritožbi ni navedla, zakaj teh navedb in dokazov, ki jih je priložila pritožbi, ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, oziroma v roku 8 dni po vročitvi pripravljalne vloge tožnice z dne 26. 6. 2025. V skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP sme namreč pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena tega zakona. Zgoraj navedenih pritožbenih navedb in priloženih dokazov pritožbeno sodišče zato ni smelo upoštevati pri odločanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 383,65 EUR v roku 8 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2024 (točka I. izreka). Toženi stranki je še naložilo plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 44,00 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku 15-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (točka II. izreka).

2.Zoper zgoraj navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka (v nadaljevanju toženka). Navaja, da je toženka državljanka Albanije in razume samo albansko. Tekom postopka ji ni bilo nič prevedeno, niti omogočeno sodelovanje v postopku v albanskem jeziku. Ne more si privoščiti prevajalca, ker se preživlja z dvema družinskima pokojninama, ki ju prejemata oba otroka, nekaj čez 200,00 EUR vsak in pa dva otroška dodatka. Sodišče prve stopnje je tudi kršilo določbe postopka, ko ni izvedlo vseh dokazov toženke, ki jih je podala tekom postopka. Prav tako je zmotno uporabljeno materialno pravo, ker toženka ni koristila nobenih storitev tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica), pač pa jih je koristila druga solastnica in dedinja A. A., ki si prilašča vse nepremičnine in najemnine in je v postopku med istimi strankami II P 420/2025 poravnala vse obveznosti do tožnice, tudi predmetno, za kar je prvostopenjsko sodišče v citiranem postopku ustavilo pravdni postopek, ker upnik nima nobene terjatve več. Na podlagi plačila A. A. bi se moral ustaviti tudi predmetni postopek, pa je očitno prišlo do izdaje sodbe pred ustavitvijo postopka.

Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje.

3.Tožnica odgovora na pritožbo ni vložila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ker se tožbeni zahtevek tožnice nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, obravnavani spor teče po določbah postopka o sporih majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v takšnem postopku, pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), ne pa tudi zaradi nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

6.Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

7.Prav tako ni podana v pritožbi izrecno uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba uveljavlja s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o njenih dokaznih predlogih. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki niso del uradnega preizkusa (4., 5., 8., 9., 10., 13. in 15. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), kamor spada tudi zatrjevana kršitev, pritožbeno sodišče preizkusi le v okviru izrecno konkretiziranih trditev v pritožbi. Ker toženka v pritožbi ni konkretno navedla, katerih njenih dokazov sodišče prve stopnje naj ne bi izvedlo, je pavšalno sklicevanje na ta to kršitev v pritožbenem postopku neupoštevno.

8.Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je v obravnavani zadevi postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine (41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Zoper izdani sklep o izvršbi je toženka vložila ugovor, zato se je postopek v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ nadaljeval v pravdi, v kateri je tožnica po pozivu sodišča vložila pripravljalno vlogo z dne 26. 6. 2025 in v njej navajala vsa zanjo relevantna dejstva in predložila dokaze. Toženki je bila ta pripravljalna vloga vročena s pozivom, da nanjo odgovori v roku 8 dni. Ta poziv vsebuje številna pravna pojasnila v zvezi s postopkom majhne vrednosti, kot je predpisano v ZPP, in kjer med drugim veljajo tudi krajši 8-dnevni roki (452. člen ZPP). Ta poziv in pripravljalna vloga tožnice sta bila pooblaščencu toženke Odvetniški družbi B. d.o.o. vročena dne 11. 8. 2025, in kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se toženka na ta poziv ni odzvala. Toženka niti tedaj, niti ob začetku postopka, ko je po pooblaščencu, odvetniški družbi B. d.o.o., vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, ni predlagala, da se ji dodeli tolmač za albanski jezik. Zato so pritožbena zatrjevanja, da ji ni bilo omogočeno spremljanje postopka v svojem jeziku, ob tem ko je imela slovenskega odvetnika, neutemeljena.

9.Ker kot je obrazloženo, v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten, je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Le-to je v obravnavani zadevi ugotovilo, da je toženka lastnica nepremičnine na naslovu (naslov 1), da je to nepremičnino pridobila z dedovanjem v trenutku smrti C. C., in da uporablja vodovodni priključek št. ..., s čimer je uporabnica storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in čiščenja odpadnih voda, ki jih izvaja tožnica. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je nato pravilno uporabilo določbe Uredbe o oskrbi s pitno vodo, Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Maribor in Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor, prav tako pa tudi ustrezne določbe Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS), ki jih je sodišče prve stopnje podrobneje citiralo v točki 13. obrazložitve izpodbijane sodbe in jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ponovno ne navaja.

10.Toženka je v pritožbi navajala tudi, da naj bi plačilo, ki ga zahteva tožnica v tem postopku, plačala A. A. v zadevi II P 420/2025. Toženka teh trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala, niti v pritožbi ni navedla, zakaj teh navedb in dokazov, ki jih je priložila pritožbi, ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, oziroma v roku 8 dni po vročitvi pripravljalne vloge tožnice z dne 26. 6. 2025. V skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP sme namreč pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena tega zakona. Zgoraj navedenih pritožbenih navedb in priloženih dokazov pritožbeno sodišče zato ni smelo upoštevati pri odločanju.

11.Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih računov do plačila. V skladu s 1. odstavkom 378. člena Obligacijskega zakonika (OZ) namreč dolguje dolžnik, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice še zamudne obresti.

12.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke je odpadla, ker slednja teh stroškov ni priglasila (1. odstavek 163. člena ZPP).

14.V zadevi je odločila sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni bilo mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (5. odstavek 458. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) - ZPP-E - člen 286, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2, 443, 443/1, 452, 458, 458/1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (2021) - ZIZ-M - člen 41, 62, 62/2 Obligacijski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - OZ-UPB1 - člen 378, 378/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.