Jedro

Dedič kot zapustnikov univerzalni pravni naslednik ima pravico terjati izpolnitev obveznosti proti dolžnikom že od trenutka zapustnikove smrti dalje.

Značilnost judikatne terjatve je, da ni več dvoma o njenem obstoju, torej tudi ne o dolžniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj terjatve tožnika do toženke v višini 707,59 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.1.2004 dalje do plačila in neobstoj nasprotne terjatve toženke do tožnika v višini 384,63 EUR ter toženki naložilo, da v 15 dneh plača tožniku znesek 707,59 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od 14.1.2004 dalje do plačila. Odločilo je še, da je toženka dolžna v 15 dneh povrniti tožniku njegove pravdne stroške v višini 489,67 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, od poteka roka za njihovo plačilo dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila toženka iz vseh zakonskih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Izrek sodbe je nerazumljiv, saj ga je razumeti tako, kot da je toženka tožniku dolžna dvakrat plačati vtoževani znesek. Če je zastaranje tožnikove terjatve začelo teči 14.1.2004, je tudi zastaranje njene v pobot uveljavljane terjatve do toženca začelo teči tega dne in bi sodišče moralo uporabiti določbo 346. člena OZ. Ne drži, da je toženka znesek 707,54 EUR obdržala zase brez pravne podlage, o tem odločilnem dejstvu sodba tudi nima razlogov. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, kdo je navedeni znesek izročil tožnici in za kakšen namen ga je porabila. Toženka je znesek 707,54 EUR, ki so ga za pokojnega V. L. starejšega zbrali njegovi sodelavci na Slovenskih železnicah in katerega je njihov predstavnik B. M. dne 9.11.2001 izročil S. L. porabila za stroške pogreba zapustnika v skupnem znesku 1.384,28 EUR. Ta isti znesek pa je bil nato predmet dedovanja in je v izreku sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. D 299/01 z dne 29.1.2003. Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati toženko in priče B. M., S. L. in J. L. Znesek 70.000 SIT je za pogreb prispevala M. P., sama pa je prispevala še 384,64 EUR. Tožnik ni predložil nobenega dokaza, da je on plačal pogrebne stroške, prav tako ni predložil dokazov, da je delodajalec zapustnika toženki nakazal vtoževani znesek. Tožnica se je njegovega pogreba lotila, ker ga ni bilo mogoče odložiti, sicer bi nastala škoda, torej je šlo za poslovodstvo brez naročila.

Pritožba je utemeljena.

Zmotno je materialnopravno stališče, da ima tožnikova denarna terjatev v znesku 707,59 EUR značaj judikatne terjatve, za katero v skladu s 356. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) velja desetletni zastaralni rok. Značilnost judikatne terjatve je v tem, da ni več dvoma o njenem obstoju, torej tudi ne o dolžniku. V izreku sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. D 299/01 z dne 29.1.2003, ki je postal pravnomočen dne 14.1.2004, je bilo ugotovljeno le, da v zapuščino spada tudi znesek 80 % povprečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v višini 169.566 SIT, ki je bil izplačan M. L.. To pa ne pomeni, da je bil ugotovljen obstoj tožnikove denarne terjatve proti toženki s pravnomočno sodbo odločbo v smislu 356. člena OZ. Pravnomočni sklep o dedovanju veže le stranke zapuščinskega postopka, med katere ne gre uvrstiti toženke, ki ni bila dedinja. Sklep o dedovanju je le deklaratorne narave. Z njim se le ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Prej omenjena ugotovitev iz sklepa o dedovanju ne vsebuje nobene izpolnitvene oziroma dajatvene obveznosti oziroma elementov za opredelitev in izvršitev toženkine obveznosti do tožnika. To pomeni, da bi za zastaranje tožnikove terjatve veljal splošni petletni zastaralni rok (371. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 29-462/1978, ZOR).

V skladu s 365. členom OZ (isto 361. člen ZOR) začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom drugače določeno. V 132. členu Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami, ZD) je določeno, da preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (sistem ipso iure pridobitve dediščine). S trenutkom zapustnikove smrti postane dedič subjekt vseh zapustnikovih pravic in obveznosti. Dedič kot zapustnikov univerzalni pravni naslednik ima pravico terjati izpolnitev obveznosti proti dolžnikom že od trenutka zapustnikove smrti dalje. V obravnavanem primeru je tožnik kot dedič pridobil terjatev za izplačilo 707,59 EUR proti zapustnikovemu delodajalcu z dnem zapustnikove smrti in bi jo od tega dne dalje proti delodajalcu lahko tudi uveljavljal. Od toženke, kateri je kot tretjemu zapustnikov delodajalec izpolnil obveznost, bi lahko plačilo zneska 707,59 EUR zahteval od dne, ko ji je bil izplačan. Kdaj ji je bil izplačan, pa sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo.

Ker sklep o dedovanju veže le stranke zapuščinskega postopka toženka nanj tudi ni vezana v smislu, da tožbenemu zahtevku vsebinsko ne more ugovarjati, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. To se zato ni opredelilo do navedb toženke iz odgovora na tožbo, da so ji znesek 707,59 EUR izročili pokojnikovi sodelavci za stroške pogreba, za ta namen pa je bil tudi porabljen. Ob resničnosti takšnih dejanskih trditev, bi moralo sodišče prve stopnje presoditi ali obstoji toženkina vrnitvena obveznost. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi toženke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (358. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo) v katerem bo moralo ponovno presoditi toženkin ugovor zastaranja in druge ugovore v nakazani smeri.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).