Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka prenehala zaradi pripojitve tožene stranke kot samostojnega podjetnika, ki je svojo dejavnost prenehala opravljati (in je izbrisana iz poslovnega registra samostojnih podjetnikov), k družbi A. d.o.o. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo določbe zakonskih predpisov (zlasti 580. in 591. člena ZGD-1), iz katerih izhaja, da s pripojitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe in da prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Vendar je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati poseben položaj samostojnega podjetnika in dejstvo, da je tožena stranka (delodajalec) v primerih, kadar gre za samostojnega podjetnika, vedno fizična oseba, ki ne preneha s prenehanjem dejavnosti (in pripojitvijo drugi d.o.o.). Prvotno tožena stranka je torej še vedno stranka v tem sporu (poleg prevzemne družbe kot univerzalnega pravnega naslednika). Ker v obravnavanem primeru ni bilo pogojev niti za prekinitev postopka v skladu s 3. točko 1. odstavka 205. člena ZPP, ker tožena stranka kot fizična oseba ni prenehala (in o tem tudi ni bil izdan ustrezen sklep, ki ga je potrebno izdati tudi tedaj, kadar se postopek prekine po samem zakonu), tudi pogoji za nadaljevanje postopka niso izpolnjeni, zlasti ne za nadaljevanje postopka samo s pravno naslednico tožene stranke družbo A. d.o.o.. Dosedanja tožena stranka je kot fizična oseba še naprej stranka v postopku, poleg nje pa – glede na izvedene statusne spremembe – tudi družba A. d.o.o., ki je s pripravljalno vlogo obvestila sodišče o prevzemu in aktivno vstopila v pravdni postopek. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v znesku 61,00 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče sklenilo, da se pravdni postopek v individualnem delovnem sporu opr. št. Pd 307/2014 nadaljuje s pravno naslednico tožene stranke, družbo A. d. o. o., B. ulica 62, C..

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, smiselno iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno, da se postopek nadaljuje s pravnim naslednikom tožene stranke družbo A. d. o. o., ker je tožena stranka pripojila svojo dejavnost kot samostojni podjetnik k navedeni družbi. Zmotna je ugotovitev izpodbijane odločbe, da je tožena stranka prenehala zaradi pripojitve. Tožena stranka je fizična oseba, ki je opravljala dejavnost samostojnega podjetnika in ne družba, ki bi prenehala s pripojitvijo. Fizična oseba ni prenehala obstajati, samo dejavnost je prenehala opravljati (izbris iz poslovnega registra samostojnih podjetnikov). Ker je bila tožena stranka ves čas fizična oseba, ki še vedno obstaja, ni podlage v določilih ZPP, da bi se postopek prekinil in nadaljeval zoper univerzalnega pravnega naslednika. O navedenem se je že izreklo tudi VS RS v odločbi opr. št. III Ips 63/2012. Posledica izpodbijanega sklepa je tudi dejstvo, da je dosedanja tožena stranka sedaj izvzeta iz sodbe, čeprav kljub pripojitvi po določilih ZGD-1 odgovarja za obveznosti, ki so predmet te tožbe. V izpodbijani sodbi je tako bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno uporabljene določbe postopka. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi in naloži toženi stranki v plačilo vse pritožbene stroške tožeče stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožeče stranke in predlaga, da drugostopenjsko sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne ter ji v plačilo naloži stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ugotovilo pa je, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne pravne presoje sprejelo napačno odločitev o nadaljevanju postopka (le) s pravno naslednico prvotno tožene stranke.

6. Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka prenehala zaradi pripojitve tožene stranke kot samostojnega podjetnika, ki je svojo dejavnost prenehala opravljati (in je izbrisana iz poslovnega registra samostojnih podjetnikov), k družbi A. d.o.o. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo določbe zakonskih predpisov (zlasti 580. in 591. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 in naslednji), iz katerih izhaja, da s pripojitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe in da prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Vendar je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati poseben položaj samostojnega podjetnika in dejstvo, da je tožena stranka (delodajalec) v primerih, kadar gre za samostojnega podjetnika, vedno fizična oseba, ki ne preneha s prenehanjem dejavnosti (in pripojitvijo drugi d.o.o.). Prvotno tožena stranka je torej še vedno stranka v tem sporu (poleg prevzemne družbe kot univerzalnega pravnega naslednika). Ker v obravnavanem primeru ni bilo pogojev niti za prekinitev postopka v skladu s 3. točko 1. odstavka 205. člena ZPP, ker tožena stranka kot fizična oseba ni prenehala (in o tem tudi ni bil izdan ustrezen sklep, ki ga je potrebno izdati tudi tedaj, kadar se postopek prekine po samem zakonu), tudi pogoji za nadaljevanje postopka niso izpolnjeni, zlasti ne za nadaljevanje postopka samo s pravno naslednico tožene stranke družbo A. d.o.o.. Tožeča stranka namreč utemeljeno opozarja, da je dosedanja tožena stranka D.D. kot fizična oseba še naprej stranka v postopku, poleg njega pa – glede na izvedene statusne spremembe – tudi družba A. d.o.o., ki je, kot ugotavlja sodišče prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, s pripravljalno vlogo z dne 8. 3. 2016 obvestila sodišče o prevzemu in aktivno vstopila v pravdni postopek.

7. Navedeno stališče je v skladu z uveljavljeno sodno prakso. Tožeča stranka se namreč utemeljeno sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. III Ips 63/2012 z dne 23. 5. 2014, ki je v podobnem primeru presodilo, da je zmotno stališče (sodišča druge stopnje), da zaradi pravnega nasledstva kapitalske družbe (ki je kot univerzalni pravni naslednik vstopila v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem samostojnega podjetnika) toženec kot fizična oseba ni več pravdna stranka. Tožeča stranka je tožbo vložila proti toženemu s.p., kar pomeni, da je bil ves čas tožen kot fizična oseba, saj sta samostojni podjetnik in fizična oseba isti subjekt, ki s prenosom podjetja (s.p.) ni prenehal obstajati. V navedeni odločbi je tudi zapisano, da tožeča stranka s tem, ko je tožbo popravila tako, da je po statusnem preoblikovanju drugega toženca zajela oba (prvo toženko kot univerzalno pravno naslednico in drugega toženca kot prvotno pravdno stranko), tožbe ni spremenila, temveč jo je le prilagodila statusnemu preoblikovanju, do katerega je prišlo po njeni vložitvi.

Iz podatkov v spisu (zlasti iz pripravljalne vloge tožene stranke z dne 7. 3. 2016 in kasnejše pripravljalne vloge tožeče stranke) izhaja, da je obravnavani primer zelo podoben zgoraj navedenemu, kar naj sodišče v nadaljnjem postopku upošteva.

8. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

9. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške, odmerjene v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 in nasl. - ZOdvT) v znesku 61,00 EUR (sestava pritožbe v znesku 50,00 EUR po tar. št. 3220 ter 22 % DDV).