Jedro

Ker sindikat ni dal soglasja za odpoved pogodbe o zaposlitvi, in tudi ni bilo ugotovljeno, da bi obstajal kateri od primerov, ko se pogodba o zaposlitvi sindikalnemu zaupniku lahko odpove brez soglasja sindikata, je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi (tudi če je sicer obstajal utemeljen poslovni razlog) nezakonita. Število sindikalnih zaupnikov, ki je bilo dogovorjeno med sindikatom in delodajalcem, se lahko spremeni, vendar le, če pride do novega sporazuma, ki lahko velja le za naprej (kolikor ni sporazumno drugače dogovorjeno). Tudi odpoved pogodbe med sindikatom in delodajalcem ima lahko učinke le za naprej in ne more vplivati na položaj že izvoljenih sindikalnih zaupnikov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10.2.2005 nezakonita. Zato tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu za čas, ko ni delal, priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Presodilo je, da je tožena stranka sicer imela utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Toda tožnik je bil v trenutku dane odpovedi sindikalni zaupnik, ki je po 113. členu ZDR užival posebno varstvo pred odpovedjo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovora tožene stranke, da imuniteta ni avtomatična posledica izvolitve za sindikalnega zaupnika, da ni upoštevalo pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata in da je tožnik s kandidaturo in izvolitvijo za sindikalnega zaupnika ravnal protizakonito, ker je sindikat zlorabil za svoje osebne interese. Sodišče druge stopnje na pritožbene navedbe v zvezi s tem ni odgovorilo. Sodišče ugotavlja, da pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata jasno določa fiksno število sindikalnih zaupnikov in ne le kriterije za določitev njihovega števila. Sodišče pa bi moralo upoštevati tudi določilo tretjega odstavka 6. člena pogodbe, po katerem sindikalni zaupnik pridobi ta status z dnem, ko je direktorju vročen pisni seznam pooblaščenih zaupnikov ter število pripadajočih plačanih ur za sindikalno delo. Slednjega sindikat s seznamom z dne 14.2.2005 ni storil, zato tožnik ni pridobil imunitete. Število sindikalnih zaupnikov s pogodbo ni bilo veljavno za vse večne čase, temveč se določi sporazumno s sindikatom v skladu z dogovorjenimi kriteriji pri vsakih volitvah posebej. Ker sporazumne določitve števila sindikalnih zaupnikov ni bilo, delodajalec ni bil dolžan pristati na vseh pet sindikalnih zaupnikov z imuniteto in zadošča njegova izjava, da imunitete izvoljenim sindikalnim zaupnikom ne priznava.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne. Število pripadajočih ur za sindikalno delo ne vpliva na status sindikalnega zaupnika, opozarja pa tudi na kolektivni delovni spor glede pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata in obvestila o imenovanju sindikalnih zaupnikov.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožnik uveljavlja sicer tudi revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar ne navede, za katere kršitve naj bi šlo. Ker je predmet revizijske presoje sodba sodišča druge stopnje, ni mogoče upoštevati kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje. Navedbe o teh se sicer nanašajo le na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, izpodbijana sodba pa ima tudi obrazložitev glede ugovorov tožene stranke do teh ugotovitev. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Po določbi prvega odstavka 113. člena ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. Po določbi prvega odstavka 210. člena ZDR, se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 113. členom lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom. Po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR, mora sindikat obvestiti delodajalca o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika.

Dejanske okoliščine, ki so za odločitev v tej zadevi bistvene, so naslednje: - tožnik je bil izvoljen za sindikalnega zaupnika na volitvah dne 4.2.2005, o čemer je bila tožena stranka obveščena 5.2.2005, - sindikat soglasja za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni dal,- sodišče ni ugotovilo (in tožena stranka tega niti ne zatrjuje), da bi obstajal kateri od primerov, ko se pogodba o zaposlitvi sindikalnemu zaupniku lahko odpove tudi brez soglasja sindikata.

Glede na take dejanske ugotovitve, je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 10.2.2005 (tudi če je sicer obstajal utemeljen poslovni razlog) nezakonita.

Tožena stranka je med postopkom poskušala le dokazati, da tožnik ni bil sindikalni zaupnik, ki bi užival imuniteto po 113. členu ZDR, vendar tudi po presoji revizijskega sodišča, neutemeljeno. Delodajalec ne more vplivati na to, kdo bo sindikalni zaupnik oziroma ne more izbirati, koga želi za sogovornika na sindikalni strani. Izključna pravica delavcev, članov sindikata, je odločitev o tem, kdo bo zagotavljal in varoval njihove pravice in interese pri delodajalcu. To je eden od bistvenih elementov sindikalne svobode, kot jo zagotavlja Ustava (76. člen) in mednarodni dokumenti (podrobneje navedeni že v pravnomočni sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča v kolektivnem delovnem sporu opr. št. Kd 1/2005 z dne 6.1.2006).

Res je, da med listinami v spisu ni pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata, podpisane v letu 1996. Te pogodbe tudi tožena stranka ni predložila kot dokaz, čeprav se nanjo sklicuje. Toda sodišče je že na podlagi drugih dokazov lahko ugotovilo bistveno okoliščino (ki niti sporna ni bila), da je ta pogodba določala, da ima sindikat pravico do petih sindikalnih zaupnikov. Toliko jih je sindikat tudi izvolil. Šele potem, ko je bil delodajalec obveščen o tem, kdo so bili izvoljeni sindikalni zaupniki, je predlagal spremembo tega dogovora - dovolj očitno le zaradi nestrinjanja z izvolitvijo tožnika.

Število sindikalnih zaupnikov je bilo torej dogovorjeno med sindikati in delodajalcem na podlagi določenih kriterijev: kot izhaja iz dopisa tožene stranke z dne 9.2.2005 (priloga A 29) so bili to delovni proces, dislociranost in število organizacijskih enot. Ni ovire, da se to število spremeni, če se spremenijo kriteriji, vendar le, če pride do novega sporazuma, ki lahko velja le za naprej (kolikor seveda ni sporazumno drugače dogovorjeno). Tudi odpoved pogodbe med sindikatom in delodajalcem ima učinke lahko le za naprej in ne more vplivati na položaj že izvoljenih sindikalnih zaupnikov.

Število (s strani delodajalca) plačanih ur za sindikalno delo, ki pripada posameznemu zaupniku, ni pogoj in ne vpliva na položaj sindikalnega zaupnika. Stvar dogovora med delodajalcem in sindikatom je, koliko plačanih ur bo delodajalec zagotavljal, prvenstveno stvar sindikata samega pa je, kako bodo te plačane ure razporejene med več sindikalnih zaupnikov.

Na podlagi vsega navedenega je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev o reviziji, je sodišče odločilo, da krije stroške za odgovor na revizijo tožeča stranka sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).