Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo, ker upnik kljub pozivu sodišča ni sporočil dolžnikovega naslova (106 ZPP/77), vendar pa je upnik k pritožbi priložil tudi vlogo, ki jo je na poziv sodišča posredoval in ki jo v tem spisu ni. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi izdan 23.11.1992, da je bil umik z dopisom z dne 15.10.1997 in je nato 10.11.1997 prosil za podaljšanje roka, sodišče pa mu je ta rok podaljšalo s sklepom z dne 15.6.1998, je za verjeti upniku, ki je v tem postopku do sedaj pokazal skrbnost, da je dne 1.12.1997 sporočil dolžnikov naslov in da ga je sodišče lahko založilo. Pritožbeno sodišče je namreč mnenja, da mora biti v taki situaciji odločitev v prid upnika.
Pritožbi se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i .
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 11. 1992, ki je bil izdan pri Temeljnem sodišču v Novem mestu, Enoti v Sevnici, dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo 64.652,80 SIT z obrestmi in stroškov z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnih stvari. Okrajno sodišče v Celju je kot izvršilno sodišče z dopisom z dne 15. 10. 1997 obvestilo upnika, da rubež ni bil opravljen in ga pozvalo, da v roku 30 dni sporoči nov naslov dolžnice, ker se je preselila, ker bo v nasprotnem primeru v skladu z določbo III. odst. 79. člena takrat veljavnega ZIP izvršbo ustavilo. Na predlog upnika z dne 10. 11. 1997 je sodišče nato ta rok s sklepom z dne 15. 6. 1998 podaljašalo, nato pa s sklepom z dne 1. 10. 1998 izvršbo ustavilo, ker upnik v 15 dnevnem roku ni sporočil dolžnikovega prebivališča. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in v pritožbi navaja, da je z vlogo z dne 1. 12. 1997 sodišču sporočil naslov dolžnika. Kot dokaz svojih trditev pa je predložil kopijo vloge z dne 1. 12. 1997. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je napačno pozvalo tožnika na podlagi določbe III. odst. 79. čl. ZIP (sedanjega II. odst. 88. čl. ZIZ), ki je veljal takrat, saj ta določba ureja neuspel rubež. Pravna podlaga za ta poziv je v določbi čl. 14 ZIP (sedanjega 15. čl. ZIZ) in v določbi 106. čl. takrat veljavnega ZPP (1977), ki ureja nepopolne vloge. V obeh primerih pa sodišče izvršbo ustavi, v kolikor upnik ne sporoči dolžnikovega prebivališča. V spisu ni podatkov o tem, da je upnik izpolnil zahtevo sodišča, saj vloge, na katero se sklicuje upnik v pritožbi ni v spisu. Glede na to je pritožbeno sodišče z dopisom z dne 18. 3. 1999 pozvalo sodišče prve stopnje, da pošlje pojasnilo o tem, ali je upnik to vlogo posredoval, za kar bo potrebno vpogledati v evidenco došle pošte po potrebi pa tudi pozvati upnika, da predloži dokaz o tem, da je vlogo tudi poslal. Sodišče prve stopnje je pozvalo upnika, da predloži dokaz, česar pa ni storil ter v uradnem zaznamku (list. št. 12) navedlo, da iz spisa in došle pošte ni razvidno, da bi upnik poslal navedeno vlogo.
V tej zadevi se izvršba vleče že iz 1993 leta, upnik je bil z dopisom pozvan na sporočitev naslova 15. 10. 1997, nato pa s sklepom 15. 6. 1998. Sklep je upnik sprejel 23. 6. 1998, izvršba pa je bila ustavljena 1. 10. 1998. Upnik pa je v pritožbi navajal in je za te navedbe predložil tudi dokaz, da je sporočil naslov 1. 12. 1997, to je po tistem, ko je sprejel poziv in ko je 10. 11. 1997 prosil za podaljšanje roka. Sodišče prve stopnje je na prošnjo upnika reagiralo šele s sklepom z dne 15. 6. 1998, to je po 7 mesecih. Upnik je predložil dokaz o tem, da je sodišču sporočil nov naslov. Res je, da ni predložil podatkov o tem, da je to sporočilo tudi poslal na sodišče, vendar pa se iz njegovega ravnanja v tem postopku pokaže, da je na vloge sodišča vedno reagiral in da je torej ravnal s skrbnostjo. Zato mu je v dvomu za verjeti, da je bila vloga, ki jo je predložil, tudi poslana na sodišče pravočasno in da se je nekje založila. Glede na trajanje postopka bi bilo sedaj od upnika nekorektno zahtevati, da po toliko časa išče dokaze o tem, ali je bila vloga res poslana. Glede na to je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in bo sodišče prve stopnje moralo nadaljevati izvršbo.