Jedro

Okoliščina, da je toženčeva žena zaposlena kot sodna zapisnikarica na okrajnem sodišču - namreč ne na za odločanje o tožnikovi pritožbi v tem postopku stvarno in krajevno pristojnem pritožbenem sodišču, niti na prvostopenjskem sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo - ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče za odločanje o pritožbi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Piranu, s katero se je končal ta postopek na prvi stopnji, je tožnik predlagal tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji z obrazložitvijo, da je toženčeva žena A. A. zaposlena "na sodišču v Kopru" in je v času dolgoletne zaposlitve na sodišču spoznala ter bila v kontaktu domala z vsemi sodniki, ta okoliščina pa bi lahko vzbudila dvom v nepristranskost sodišča. Pripominja, da je Okrajno sodišče v Kopru predlagalo prenos pristojnosti in s predlogom tudi uspelo. Zaradi preprečitve slehernega dvoma v pošteno in nepristransko sojenje se tožnik zavzema za prenos pristojnosti za odločanje o njegovi pritožbi na drugo višje sodišče. 2. Višje sodišče v Kopru je ob predložitvi spisa Vrhovnemu sodišču posredovalo podatek iz uradnega zaznamka vodje vpisnikov civilnega oddelka z dne 17. 8. 2017, da je A. A. zaposlena kot sodna zapisnikarica na civilnem oddelku Okrajnega sodišča v Kopru in da je že približno tri leta odsotna z dela zaradi bolezni.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obstoja slednjih ni mogoče utemeljiti z okoliščino, da je toženčeva žena zaposlena kot sodna zapisnikarica na Okrajnem sodišču v Kopru - torej ne na za odločanje o tožnikovi pritožbi v tem postopku stvarno in krajevno pristojnem pritožbenem sodišču (Višjem sodišču v Kopru), niti na prvostopenjskem sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo (Okrajno sodišče v Piranu). Drugačnega sklepanja tudi ne narekujejo tožnikove posplošene trditve o domnevnem dolgoletnem poznanstvu in službenih stikih toženčeve žene z "domala vsemi sodniki", saj pri strankah ne morejo vzbuditi razumno utemeljenega dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega (inštančnega) sodišča kot nosilca sodne funkcije ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja. Take vrste poznanstvo ne more in ne sme imeti vpliva na nepristranskost ustavi in zakonom zavezanega sodniškega odločanja, ki se domneva. Če pa v določenem primeru ne bi šlo za običajno službeno poznanstvo, temveč za tesnejše prijateljske odnose, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranskosti posamezne sodnice ali sodnika (česar tožnik niti ne zatrjuje), se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP. Neutemeljen predlog je zato bilo treba zavrniti.