Jedro

Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine se kot element odmere vzamejo okoliščine kot so intenzivnost bolečin in trajanje trpljenja, pri skaženosti pa mimo subjektivnih občutij oškodovanca tudi objektivne okolnosti kot so zunanji izgled in vrsta prizadetega organa ali dela telesa, stopnja skaženosti, spol in starost oškodovanca ter podobno (1. odstavek 200. člena ZOR). Poleg navedenega pa v okviru 2. odstavka 200. člena ZOR-a še namen, za katerega se odškodnina priznava, pri čemer je treba imeti pred očmi, da mora odškodnina ustrezati načelom, ki so skladna s pojmom pravičnosti in družbenimi vrednotami, vse glede na prizadete dobrine.

Izrek

Revizija tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dosodilo tožeči stranki, ki je bila poškodovana v prometni nezgodi, skupaj 4,500.000,00 SIT odškodnine z zamudnimi obrestmi od 28.7.1993 dalje (za telesne bolečine 800.000,00 SIT, za skaženost 300.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjskih aktivnosti 3,400.000,00), medtem ko je višji tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožeča stranka iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj se reviziji ugodi in prizna celotna zahtevana odškodnina. V reviziji tožeča stranka izvaja, da je odškodnina na splošno prenizko odmerjena, pri čemer poudarja, da so sodišča na območju Višjega sodišča v Mariboru v času reševanja pritožbe priznavala za 1 % zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti okrog 100.000,00 SIT odškodnine. V takih primerih kot je obravnavani, ko je podana huda invalidnost, je zato utemeljena višja odškodnina od priznane.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni vložila odgovora, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija na splošno očita sodbama druge in prve stopnje, da so odškodnine za vse tri uveljavljene oblike škode (za telesne bolečine, za skaženost in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) prenizko odmerjene, pri čemer le pri odškodninski postavki, ki se nanaša na zmanjšanje življenjske aktivnosti, delno podkrepi svoje trditve z domnevno višje priznanimi odškodninami v podobnih primerih.

Revizijsko sodišče je na podlagi takih revizijskih razlogov preizkusilo pravilnost odločitve o odškodninskih zahtevkih za telesne bolečine in za skaženost v okviru uradne dolžnosti (po členu 386. zakona o pravdnem postopku, nadalje ZPP). Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine se kot element odmere vzamejo okoliščine kot so intenzivnost bolečin in trajanje trpljenja, pri skaženosti pa mimo subjektivnih občutij oškodovanca tudi objektivne okolnosti kot so zunanji izgled in vrsta prizadetega organa ali dela telesa, stopnja skaženosti, spol in starost oškodovanca ter podobno (1. odstavek 200. člena zakona o obligacijskih razmerjih, nadalje ZOR). Poleg navedenega pa v okviru 2. odstavka 200. člena ZOR še namen, za katerega se odškodnina priznava, pri čemer je treba imeti pred očmi, da mora odškodnina ustrezati načelom, ki so skladna s pojmom pravičnosti in družbenimi vrednotami, vse glede na prizadete dobrine. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje tako pri odmeri odškodnine za telesne bolečine kot pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti v celoti upoštevali okolnosti tožnikovega primera, zaradi česar sta obe obravnavani odškodnini odmerjeni v skladu z določili člena 200. ZOR in zato ni podana v reviziji uveljavljana zmotna uporaba materialnega prava.

Tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 3,400.000,00 SIT je bila pravilno odmerjena in ni prenizka kot meni tožeča stranka. Kar uveljavlja tožeča stranka v reviziji sta sodišči druge in prve stopnje mimo ostalih okoliščin upoštevali, med drugim tudi oškodovančevo starost in obseg škode na levi nogi. Pri odmeri velikosti odškodnine so pravilno upoštevane duševne bolečine, ki jih ima tožnik tudi zaradi negativne bodoče prognoze o zdravju, medtem ko se je pri ugotavljanju stopnje okvare zdravja moralo upoštevati sedanje, to je obstoječe stanje. Sodišči druge in prve stopnje pa sta pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevali tudi okolnosti iz 2. odstavka 200. člena ZOR (pomen prizadete dobrine in namen odškodnine), hkrati pa tudi splošna družbena gledišča in stvarnost, ki se odraža v obravnavanju podobnih odškodninskih sporov in na katera nasplošno opozarja revizija tožeče stranke.