Jedro

Dolžnik je v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je upnik nekvalitetno izvedel naročen posel (digitalni tisk katalogov), zaradi česar je bil dogovorjen 30% popust pri plačilu upnikove storitve, vendar dolžnik svojih ugovornih navedb dokazno ni podprl.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da so se z upnikom o vsem dogovarjali ustno, zaradi česar ni bilo mogoče dostaviti pisnega dogovora o 30% popustu, imajo pa shranjene primerke nekvalitetno izdelanih katalogov, ki bi jih dostavili sodišču, da s strokovnjakom za kvaliteto tiska poda mnenje o izvedenem poslu in potrdi njihovo mnenje, da so upravičeni do popusta, za katerega so se tudi z upnikom predhodno dogovorili. Dolžnik predlaga sodišču, da še enkrat preuči njegov ugovor in mu ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) v 2. odst. 53. čl. določa, da mora biti ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je upnik nekvalitetno izvedel naročen posel (digitalni tisk katalogov), zaradi česar je bil dogovorjen 30% popust pri plačilu upnikove storitve, vendar dolžnik svojih ugovornih navedb dokazno ni podprl. V pritožbi sicer zatrjuje, da listinskega dokaza za svoje navedbe nima, ker je bil dogovor o popustu sklenjen ustno, vendar listina ni edino možno dokazno sredstvo, s katerim bi dolžnik lahko dokazoval svoje ugovorne navedbe. V dokaz svojih trditev bi lahko dolžnik predlagal zaslišanje prič, v kolikor te obstajajo, sicer pa vsaj zaslišanje samih strank izvršilnega postopka oz. konkretno oseb, ki so se dogovorile o zatrjevanjem popustu. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnikov dokazno nepodprt ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ ni obrazložen in se kot tak šteje za neutemeljenega in ga je na podlagi 5. odst. 62. čl. ZIZ pravilno zavrnilo.

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene izmed kršitev, na katere po 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).